Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks
Vodja programa na ZRC
Izr. prof. dr. Jurij FikfakSodelavci
Doc. dr. Saša Babič, Doc. dr. Tatiana Bajuk Senčar, Božena Gabrijelčič, Prof. dr. Maja Godina Golija, Dr. Vanja Huzjan, Doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, dr. Miha Kozorog, Dr. Monika Kropej Telban, Doc. dr. Špela Ledinek Lozej, Miha Peče, Izr. prof. dr. Dan Podjed, Doc. dr. Saša Poljak Istenič, Dr. Katarina Šrimpf Vendramin, Doc. dr. Daša Ličen-
ID oznaka
P6-0088 (B)
-
Trajanje programa
1. januar 2015–31. december 2021
V prejšnjem RP sta bila osrednja koncepta kulturni prostori in prakse, tj. topološki in tvornostni koncept. V zvezi s kulturo smo rekonceptualizirali nekaj uveljavljenih kategorij, npr. ljudsko, kulturna dediščina, razpravljali o etnoloških pogledih in reprezentacijah, izostrili preteklo podobo o disciplini ter sodelovali pri premislekih in uvajanju novih teoretskih in empiričnih raziskav v dialogu s strokovnjaki in ustanovami po Evropi.
V predloženem programu ohranjamo ta osnovni problemski in empirični okvir. Omogoča nam, da povežemo različne etnološke, folkloristične in kulturnoantropološke interese in raziskovalne poudarke posamičnih raziskovalk in raziskovalcev programske skupine v znanstveno večglasje in odličnost.
Splošni izhodišči o kulturnih prostorih in praksah preokvirjamo z dinamičnejšo konceptualizacijo prostora kot materialnega, socialnega in simbolnega lokusa vseh kulturnih praks, preživetvenih načinov, oblik vzajemnosti in mobilnosti, ustvarjalnosti (zlasti tudi estetske), reprodukcije tradicije in sodobne inovativnosti. Ko poudarjamo procesualnost kulturnih praks, mislimo na socializacijo/inkulturacijo, na medgeneracijski prenos znanja, veščin in kulturne dediščine, upoštevamo vplive in posege države in EU (evropeizacija) in posledično dinamiko med lokalnim in globalnim. Vsi ti procesi se razkrivajo kot kulturni kronotop, v katerem sta zajeti historična in prostorska dimenzija vsakega pojava ali prakse.
Pomembna raziskovalna kategorija, ki jo bomo izostrili, so preživetvene strategije in prakse. Pozorni bomo na materialne idr. dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje in spremembe vsakdanjih in identitetnih praks; predvsem mobilnost in komunikacija prostore teh praks definirata kot čez- in multilokalne. Poleg tega nas zanimajo nove oblike vzajemnosti v družbenih skupinah, ki ustvarjalno kapitalizirajo tradicijo in življenjske prostore, tudi kot odgovore na krize, vojne in naravne nesreče. In naposled je kulturna dediščina redefinirana kot skupni interes materialnih, socialnih in estetsko ustvarjalnih svetov.