Zgodovina inštituta
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU je bil pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ustanovljen 3. oktobra 1951. Njegova predhodnica je bila Komisija za slovensko narodopisje iz leta 1947. Inštitut je sprva deloval v skromnih razmerah in s honorarnimi sodelavci. Prva redno zaposlena raziskovalca sta bila Milko Matičetov (1952) in Niko Kuret (1954), ki sta postavila temelje sekcijama za ljudsko slovstvo ter šege in igre. Inštitut je že v 50. letih širil stike s sodelavci na terenu, z raziskovalci doma in v tujini, med drugim je bil pobudnik delovne skupnosti vzhodnoalpskih etnologov Alpes Orientales.
V naslednjih desetletjih so se raziskave razširile na materialno kulturo, glasbeno narodopisje, ko je bila v letih 1972–1994 njegov del Sekcija za glasbeno narodopisje, od 80. let naprej pa še na etnološki film.
Leta 2021 smo praznovali 70. obletnico.
Inštitut danes
Danes je inštitut ena osrednjih etnoloških ustanov v Sloveniji. Razvija temeljne in aplikativne raziskave etnoloških in folklorističnih tem ter pri tem povezuje inštitutsko raziskovalno tradicijo in sodobne študije kulturnih transformacij. Sodelavci spoznanja razširjajo kot predavatelji na slovenskih univerzah in v tujini, se vključujejo v mednarodne raziskave in znanstvena združenja, objavljajo v domačih in tujih znanstvenih publikacijah.
Inštitut ima obsežne zbirke arhivskega gradiva, zvočne in slikovne dokumentacije, gradiva tekočih raziskav in etnološko knjižnico. V inštitutu deluje Avdiovizualni laboratorij z bogato vizualno dokumentacijo in filmskim gradivom. Sodelavki inštituta delujeta v Raziskovalni postaji ZRC SAZU Maribor in Raziskovalni postaji ZRC SAZU Nova Gorica.
Knjižne in avdiovizualne zbirke
Inštitut za slovensko narodopisje izdaja knjižne zbirke Opera ethnologica Slovenica (od leta 2003), Slovenski pravljičarji (od leta 2010) in Ethnologica – Dissertationes (od leta 2011) ter avdiovizualno zbirko Podobe znanosti (od leta 1996). Skupaj z Glasbenonarodopisnim inštitutom in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti izdaja revijo Traditiones (izhaja od leta 1972), z Inštitutom za arheologijo in Oddelkom za jezike in kulture srednjevzhodne Evrope univerze v Vidmu pa revijo Studia mythologica Slavica (od leta 1998). Podaljšek slednje je knjižna zbirka Studia mythologica Slavica – Supplementa (od leta 2004).
Nekaj izbranih filmov, nastalih v Avdiovizualnem laboratoriju, je objavljenih na spletu.