Inštitut za slovensko narodopisje 70 let

(1947-) 1951-2021 (-2022)

Pozdrav dr. Ingrid Slavec Gradišnik
predstojnica ISN

 

Nagovor akad. prof. ddr. Marija Stanonik
upokojena raziskovalka ISN

 

Nagovor prof. dr. Oto Luthar
direktor ZRC SAZU

 

Bogastvo spomina
Dokumentarni film, RTV Slovenija, 50 min., 2001

 

Drobci k historiatu

  • Kuret, Niko. 1972. Naša 25-letnica. Komisija (1947–1951) in Inštitut za Slovensko narodopisje SAZU (od 1951). Nastanek, razvoj, delo. Traditiones 1: 9–18. (povezava)
  • Kuret, Niko. 1973. Naša 25-letnica. Komisija (1947–1951) in Inštitut za Slovensko narodopisje SAZU (od 1951). Nastanek, razvoj, delo (Nadaljevanje). Traditiones 2: 5–33. (povezava)
  • Kuret, Niko. 1974. Naša 25-letnica. Komisija (1947–1951) in Inštitut za Slovensko narodopisje SAZU (od 1951). Nastanek, razvoj, delo (Nadaljevanje in konec). Traditiones 3: 198–222. (povezava)
Traditiones 30 (1), 2001. Tematski zvezek Traditiones ob 50. letnici Inštituta:
  • Ravnik, Mojca. 2001. Iz kronike Inštituta za slovensko narodopisje od 1973 do 2001 (Chronology: Institute of Slovenian Ethnology between 1973 and 2001). Traditiones 30 (1): 11–48. (povezava)
  • Baš, Angelos. 2001. Leksikon etnologije Slovencev. Traditiones 30 (1): 119–127. (povezava)
  • Križnar Naško. 2001. Avdiovizualni laboratorij in etnologija (Audiovisual Laboratory and Ethnology). Traditiones 30 (1): 85–118. (povezava)
  • Kropej, Monika. 2001. Šestnajst let v Sekciji za ljudsko slovstvo (Sixteen Years in the Section for Folk Literature). Traditiones 30 (1): 71–73. (povezava)
  • Ložar - Podlogar, Helena. 2001. Pet desetletij Sekcije za ljudske šege in igre (Five Decades of the Section for Folk Customs and Plays). Traditiones 30 (1): 57–64. (povezava)
  • Matičetov, Milko. 2001. Polstoletni razgled skoz okno Inštituta za slovensko narodopisje (A Half-Century View through the Window of the Institute of Slovenian Ethnology). Traditiones 30 (1): 7–10. (povezava)
  • Ramovš, Mirko. 2001. Sekcija za glasbeno narodopisje (1972–1994) (Section for Ethnomusicology (1972–1994)). Traditiones 30 (1): 49–64. (povezava)
  • Stanonik, Marija. 2001. Slovstvena folkloristika (Literary Folklore). Traditiones 30 (1): 65–70. (povezava)

Traditiones 40 (1), 2011. 60 let Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU (povezava):

  • Fikfak, Jurij in Ingrid Slavec Gradišnik. 2011. En Inštitut, dve obletnici, trije zvezki Traditiones. Traditiones 40 (1): 5–7. (povezava)
  • Stanonik, Marija. 2011. Ivan Grafenauer. Njegove kulturnohistorične in etnološkoprimerjalne raziskave (slovenske) slovstvene folklore. Traditiones 40 (1): 11–114. (povezava)
  • Slavec Gradišnik, Ingrid. 2011. Zadnje desetletje od šestih. Inštitut za slovensko narodopisje ZR C SAZU (1951/2001–2011). Traditiones 40 (1): 115–138. (povezava)
Katrca zenf barve. Anekdota o nakupu prvega »terenskega« vozila ISN
Pripoveduje mag. Helena Ložar Podlogar, upokojena raziskovalka ISN
Dr. Jurij Fikfak
vodja raziskovalnega programa
Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks (2009–2021)

 

Dr. Dan Podjed
vodja raziskovalnega programa
Etnološke, antropološke in folkloristične raziskave vsakdanjika (2022–2027)

 

Traditiones

TraditionesLetos poleg inštituta obletnico praznuje tudi znanstvena revija Traditiones, ki so jo naši predhodniki začeli izdajati leta 1972. Zdaj kontinuirano izhaja pol stoletja in v tem času je, ponovimo, ohranila vizijo, zapisano v njenem prvem zvezku: »Snovno našemu zborniku oziroma sodelavcem ne postavljamo nobenih omejitev […] glede raziskovalnih metod, iz katerih rasejo razprave, se nam zdi pametno, ne predpisovati nobenih receptov […] samo široka menjava izkušenj in mnenj namreč omogoča napredek katerekoli, torej tudi naše vede« (Milko Matičetov, Traditiones 1: 7). To vizijo je vsak novi urednik z uredniškim odborom uresničeval skladno s spreminjajočimi se znanstvenimi pogledi, težnjami v znanstvenem objavljanju in, seveda, tudi z osebno noto. Širilo se je polje obravnavanih tem, poti so si utirali novi pogledi, od izvirno enega zdaj izdajamo tri zvezke letne, še tesneje spoznanja naših raziskovalnih projektov ubesedujemo v tematskih zvezkih, avtorice in avtorji od vsepovsod opazno presegajo krog »hišne« revije, imamo mednarodni uredniški odbor in odprt dostop do spletne izdaje. (povezava)

 

Studia Mythologica Slavica

Studia mytologica SlavicaStudia mythologica Slavica je mednarodna znanstvena revija, ki sta jo zasnovala priznani ruski semiotik Nikolaj Mihajlov in slovenska folkloristka Monika Kropej. Prvič je izšla leta 1998 in od takrat izhaja en zvezek letno v večjezični podobi, do zdaj pa je svoja spoznanja prispevalo več kot domačih in tujih 200 avtorjev. Revija se posveča mitologiji, duhovni kulturi in tradiciji ne le slovanskih, pač pa tudi drugih narodov in ljudstev. Izdaja jo Inštitut za slovensko narodopisje v sodelovanju z Oddelkom za tuje jezike in literaturo Univerze v Vidmu (Dipartimento di Lingue e Letterature, Comunicazione, Formazione e Societ`a, Università degli Studi di Udine). Revija je namenjena interdisciplinarnim raziskavam in eden glavnih ciljev revije je predstaviti primerjalne raziskave, ki definirajo in opredeljujejo slovansko kulturo v odnosu do širšega evropskega in neevropskega sveta. Revija spodbuja študij verskih predstav starejših slovanskih, evrazijskih in drugih civilizacij, prav tako pa tudi sodobne pojave s področja duhovne, družbene in materialne kulture ter njene preobrazbe. Ima mednaroden in interdisciplinaren značaj ter je tematsko zanimiva za področja etnologije, zgodovine, arheologije, jezikoslovja, religiologije, literarne zgodovine in filozofije. Prinaša tudi nove interpretacije virov ter predstavitve novih odkritij, gradiva in terenskih raziskav.

Objavljena je istočasno v tiskani obliki in na spletu (tudi na: http://sms.zrc-sazu.si). Od leta 2004 jo dopolnjuje tudi knjižna zbirka Studia mythologica Slavica – Supplementa.

 

Studia mythologica Slavica – Supplementa

SupplementaŠest let po začetku izhajanja mednarodne znanstvene revije Studia mythologica Salvica, ki sta jo zasnovala priznani ruski semiotik Nikolaj Mihajlov in Monika Kropej, je izšla prva monografija v knjižni seriji Studia mythologica Slavica – Supplementa, in sicer z naslovom Mordvinian Mythology (Mordvinska mitologija) avtorice Tatyane Devyatkine iz Republike Mordovie v Rusiji. Knjiga predstavlja ugrofinsko folkloristiko in ne slovansko, kar tudi poudarja odprt značaj te revije in spremljajočih monografij. Uredniki knjižne zbirke so od začetkov do danes: Monika Kropej, Andrej Pleterski in Vlado Nartnik. Doslej je izšlo 16 knjig s folkloristično, etnološko, zgodovinsko in arheološko tematiko. Prvi knjigi je sledila mednarodno zelo odmevna monografija Pioneers of Jewish Ethnography and Folkloristics in Eastern Europe, ugledne izraelske folkloristke Haye Bar-Itzhak. Sledile so tri knjige, ki so se posvečale staroslovanskim verovanjem, in sicer Mirilom (grobovi duš), sakralnim praksam v knjigi Perunovo kopje in izročilu iz Lokve in Prelož Borisa Čoka. Šesta knjiga Supernatural Beings from Slovenian Myth and Folktales Monike Kropej predstavlja pripovedno izročilo o bajeslovnih bitjih v slovenskem predstavnem svetu. Sledila je študija Mirjam Mencej o simboliki krožnega gibanja v evropski tradicijski kulturi; nato pa prevod temeljnega dela Vladimirja Proppa Zgodovinske korenine čarobne pravljice. Študija Nataše Gliha Komac o umiti in v prt zaviti lobanji oz. ljudski religioznosti v Kanalski dolini je izšla tudi v italijanskem prevodu. Kulturnemu genomu Andreja Pleterskega in Medveščkovi uspešnici Iz nevidne strani neba sta sledili študiji Barbare Ivančič Kutin o Krivopetah (divje žene z nazaj obrnjenimi stopali) in Anje Mlakar o Drugih in drugosti v slovenski slovstveni folklori. Mednarodno uveljavljena strokovnjakinja na področju verovanjske antropologije Éva Pócs je urednica študij o magiji in zagovarjanju v vsakdanjem življenju: Charms and Charming: Studies in Everyday Life. V letu 2021 pa je izšla še knjiga Nikolaja Mihajlova Slovanska mitologija v XX. stoletju, ki sta jo deset let po njegovi mnogo prezgodnji smrti uredila Nejc Petrič in Monika Kropej Telban. Knjige, ki so doslej izšle v knjižni zbirki Studia mythologica Slavica – Supplementa, obravnavajo teme, ki doslej niso bile raziskane in uživajo mednarodni sloves, kar potrjuje tudi priznanje »Odlični v znanosti« za leto 2018, ki ga je prejela knjiga Krivopete Barbare Ivančič Kutin. (povezava)

 

Opera ethnologica Slovenica

OESZbirka, ki izhaja od leta 2005, je namenjena objavam znanstvenih monografij, ki sodijo v etnologijo, folkloristiko, kulturno antropologijo, sorodne vede ali so zastavljene interdisciplinarno. Gre za temeljite, sintetične obravnave posamičnih tem, iz zgodovine vede in njenih sodobnih raziskav, namenjene presojam pomembnih raziskovalcev (Niko Kuret, Rajko Ložar), so prevodi del tujih avtorjev, ki so raziskovali na Slovenskem (Irene Portis Winner), in delom, pomembnim za slovenski znanstveni diskurz. (povezava)

 

Ethnologica – Dissertationes

V zbirki od leta 2010 izdajamo dela mlajših raziskovalk in raziskovalcev, ki etnološko, folkloristično in antropološko polje raziskav bogatijo s svežimi in aktualnimi obravnavami že uveljavljenih in novih tematik. (povezava)

 

Efka – Dela etnologije, folkloristike in kulturne antropologije

Zbirka, v kateri so prve knjige izšle letos, prinaša monografske obravnave raziskovalnih tem in problemov, tako da so sintetizirajo temeljna spoznanja o njih in odpirajo vprašanja, smeri in prostore za nove raziskave. Osnovna shema del zajema definicijo pojmov, historiat, pregled raziskav doma in po svetu, opis stanja raziskav, konkretne primere raziskav in nova vprašanja. S tem nadaljujemo s temeljnimi deli, ki nadgrajuje format sintetičnih objav, sprožen ob etnoloških prispevkih za Enciklopedijo Slovenije in Slovenski etnološki leksikon. (povezava)

 

 

Etnološki leksikon

SELIzdaja Slovenskega etnološkega leksikona leta 2004 je poleg še nekaterih zbirk, načrtovanih ob ustanovitvi Komisije za slovensko narodopisje leta 1947, ena najdolgotrajšnejših nalog inštitutskih sodelavcev. Naposled se je uresničila s podporo raziskovalnih projektov, a se ne bi mogla, če se ob njegovi pripravi ne bi zbrali skoraj vsi slovenski poklicni etnologi, pa tudi več strokovnjakov bližnjih ved. Knjiga v izdaji založbe Mladinska knjiga prinaša leksikografsko urejeno etnološko znanje v več kot 6000 geselskih člankih tako o tradicijskih, ljudskih elementih kulture kakor tudi o nekaterih sodobnejših, kolikor so bili do takrat raziskani. Prva izdaja je bila deležna širokega odmeva v strokovni in širši javnosti, saj sta ji sledila dva ponatisa. Čaka pa na nadaljevanje, ki bi v izdaji v sodobni tehnologiji, omogočilo njegovo širitev v prepričanju, da gre za poseben format posredovanja nikoli dokončnih spoznanj temeljnega in aplikativnega značaja.

Zbirka Glasovi

Glasovi-zemljevidGLASOVI, ZBIRKA SLOVENSKIH FOLKLORNIH PRIPOVEDI izhaja od leta 1988, sprva pri založbi Kmečki glas, od 2007 pri Celjski Mohorjevi družbi, od 2014 dalje pa pri Založbi ZRC SAZU. Snovateljica, mentorica sodelavcem in strokovna urednica zbirke je ddr. Marija Stanonik. Doslej je pri zbirki Glasovi izšlo že 57 knjig, vsaka pokriva svoj del slovenskega etničnega ozemlja. Zapisi pripovedi poskušajo slediti narečju. Za objavo v zbirki Glasovi se upoštevajo le tiste pravljice, povedke, šale, anekdote in druge folklorne in spominske pripovedi, ki jih je mogoče še danes najti na terenu ali njihovi viri niso starejši od petdeset let. Vse knjige skupaj prinašajo preko 22.826 enot slovenskih folklornih in spominskih pripovedi iz današnjih dni, ki jih je pripovedovalo več tisoč informatorjev in zapisalo več sto zapisovalcev. Čeprav je zbirka namenjena širokemu krogu bralcev, zaradi strokovnega aparata in vsebine neprecenljiv vir za ne le za raziskovanje slovenske slovstvene folklore, pač pa tudi za etnologijo, zgodovino, jezikoslovje in druge humanistične vede. Urednica, dr. Marija Stanonik, v predgovoru k petdeseti knjigi zapiše: »Vsi, ki se trudimo za zbirko Glasovi, se zavedamo narodnostnega pomena zbirke, ki ji bodo šele prihodnji rodovi znali dati pravo ceno.«

 

Slovenski pravljičarji

V knjižni zbirki Slovenski pravljičarji je objavljenoin ovrednoteno ljudsko pripovedno izročilo najboljših slovenskih pravljičarjev in drugih pripovedovalcev, ki ga hrani Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Zbirka je bila zasnovana v počastitev 90-letnice slovenskega folklorista Milka Matičetovega in prva knjiga v tej seriji je izšla leta 2010. Zbirko urejata Monika Kropej Telban in Ingrid Slavec Gradišnik, doslej pa sta izšli v tej seriji dve knjigi, nekaj pa jih je še v delu. Objavljanje gradiva posnetega na magnetofonskih trakovih ali zapisanega v terenskih zvezkih, hranjenih v arhivih, je izjemno zamudno in zahtevno delo. Strokovnjaki morajo obvladati narečja pripovedovalcev oziroma regije, kjer je bilo gradivo posneto in seveda stroko, torej dialektologijo in folkloristiko.

Prvo knjigo, v kateri so zbrane pripovedi pravljičarja Antona Dremlja - Resnika iz Petrušne vasi blizu Stične je prepisala pripovedovalka pravljic, pesnica in slavistka Anja Štefan, ki je tudi opravila etnografsko raziskavo v pravljičarjevem rojstnem kraju in napisala študijo o Antonu Dremlju - Resniku. Prav tako je v knjigi objavljena tudi njena študija o Matičetovih zapisih in posnetkih tega gradiva.

V drugi knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju: Pravljice in povedke z zvočnih posnetkov Milka Matičetovega, ki je izšla leta 2017, pa so predstavljene pripovedi z magnetofonskih trakov, ki jih je Milko Matičetov posnel leta 1970 v Porabju in sta jih transkribirala etnologinja Marija Kozar Mukič in slavist Dušan Mukič, ki sta pripovedi objavila tako v porabskem narečju, kot v knjižni slovenščini. Dodane so tudi spremljajoče študije o pripovedovalcih, narečju in pravljicah. Študije so napisali Marija in Dušan Mukič ter Monika Kropej Telban, ki so knjigo tudi uredili.

Obema knjigama je dodana zgoščenka s pripovedmi z magnetofonskih posnetkov.

Knjižna zbirka Slovenski pravljičarji je kvalitetna in odmevna tako v znanstvenih kot širših krogih, kar potrjuje tudi priznanje »Odlični v znanosti«, podeljena knjigi Pripovedno izročilo Slovencev v Porabju leta 2017.

 

Igre

Umazana igraInštitut za slovensko narodopisje pa se je posvetil k igrivejši obliki predajanja znanj, spoznanj in gradiva. V zadnjih dveh letih so izdali kar tri izdelke z upoštevanjem poigritve: dve družabni igri in dopisnice. Na ta način poskušajo dostopati širšo publiko, tudi otroke, saj vedo, da so otroci naša prihodnost in v prihodnost je vredno vlagati – in kaj je vrednejše od znanja?

Umazana igra pokaže, kakšne so posledice nepremišljenega odmetavanja odpadkov. Igra je namenoma nevzgojna, in sicer zato, da se igralke in igralci za kratek čas postavijo na drugo stran, ki je navidezno zlobna. Dejansko pa podganja druščina, ki se trudi nasmetiti mesto, ni nič bolj hudobna od ljudi. Bitjeca, ki so se zbrala v gangsterski družini, se le borijo za svoj prostor v mestu, ki ga zavzemajo ljudje, podobno, kot so zavzeli planet.

SpominPregovorni spomin je družabna igra, ki je nastala ob 40-letnici ZRC SAZU. Klasična družabna igra 'spomin' v tej izvedbi ne temelji na zapomnjenju slik, temveč besedil, tj. 28 pregovorov, ki so razrezani na pol in zapolnjujejo na 56 kartic. Uporabljeni pregovori so iz arhiva Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Pregovornim polovicam lahko iščemo pripadajoče druge dele, ali pa iz različnih polovic sestavimo nove, domiselne povedi.

Iz baze slovenskih pregovorov pa je ZRC SAZU natisnil tudi dopisnice. Na dopisnicah je slovenski pregovor ter ustreznice v tujih jezikih, germanskih, romanskih, slovanskih, ugrofinskih. Dopisnice so prispevek k romantičnemu klasičnemu pošiljanju sporočil, z mislijo, da pošiljka vedno zasluži tudi prijazno sporočilo ali pa pozdrav.

 

 

Kaj počnejo raziskovalci in raziskovalke Inštituta za slovensko narodopisje?
Povzetek v ljudskem jeziku
Bere Gregor Budal