IVAN GRAFENAUER, akademik

(1880 - 1964)

Rodil se je 7. marca 1880 v Veliki vasi/Micheldorf v Ziljski dolini, umrl 29. decembra 1964 v Ljubljani. Študiral je germanistiko in slavistiko na Dunaju. Raziskoval je slovensko ljudsko pesništvo, pripovedništvo in verovanje. Poleg motivno-primerjalnih in kulturno-historičnih kriterijev je v svojih razpravah upošteval starejše zapise ljudskega izročila, umetnih pesmi in izsledke kulturnozgodovinske etnologije.
Na podlagi predloga in načrta Nika Kureta je leta 1947 Skupščini Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani predložilustanovitev Komisije za slovensko narodopisje. V letih 1951–1964 je bil upravnik ISN. Od 1964 je bil častni član International Society for Folk-Narrative Research.

Izbrane objave

1943 Lepa Vida. Študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o lepi Vidi. Ljubljana.
1943 Duhovna bramba in Kolomonov žegen. Nove najdbe in izsledki. Ljubljana.
1945, 1952 Narodno pesništvo. V: I. Grafenauer in B. Orel (ur.), Narodopisje Slovencev II. Ljubljana.
1950 Legendarna pesem "Spokorjeni grešnik" in staroalpska krvnoduhovna sestavina slovenskega naroda. Ljubljana.
1951 Slovenske pripovedke o kralju Matjažu. Ljubljana.
1956 Zmaj iz petelinjega jajca. Ljubljana.
1958 Neték in ,Ponočna potnica' v ljudski pripovedki. Ljubljana.
1965 Spokorjeni grešnik. Študija o izvoru, razvoju in razkroju slovensko-hrvaške-vzhodnoalpske ljudske pesmi. Ljubljana.
1973 Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje.

SERGIJ VILFAN, akademik, univerzitetni profesor

(1919 - 1996)

Rodil se je v Trstu 5. aprila 1919. Leta 1941 je diplomiral in 1942 doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Izredni član SAZU je postal 1978, junija 1983 pa njen redni član.
Bil je dopisni član avstrijske in poljske akademije, predsednik nacionalnega komiteja za zgodovinske vede Slovenije, zaslužni profesor ljubljanske pravne fakultete in dvajset let ravnatelj ljubljanskega mestnega arhiva.
Prvo področje prava, s katerim se je ukvarjal, je bila pravna etnologija. Prav zaradi tega je bil aktiven sodelavec Komisije in Inštituta Na njegovo zelo dejavno sodelovanje v etnologiji kaže bogata pravno-etnološka bibliografija.

Izbrane objave

1961 Pravna zgodovina Slovencev. Ljubljana.
1977 Le tradizioni locali e le influenze ecclesiastiche nel matrimonio in Slovenia e nelle regioni vicine. V: Il matrimonio nella società altomedievale. Spoleto.
1978 Pravna etnologija. V: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. Vprašalnice VII. Ljubljana.
1980 Trgovina. V: A. Baš (ur.), Slovensko ljudsko izročilo. Ljubljana.
1980 Pravno življenje. Prav tam. 
1980 Soseske in druge podeželske skupnosti. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog II. Ljubljana.
1980 Zemljiška gospostva. Prav tam.
1980 Kmečko prebivalstvo po osebnem položaju. Prav tam.
1980 Delavci v agrarnem gospodarstvu. Prav tam.
1980 Agrarna premoženjska razmerja. Prav tam.
1996 Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Ljubljana.

VILKO NOVAK, univerzitetni profesor

(1909 - 2003)

Rodil se je 28. aprila 1909 v Beltincih, umrl v Ljubljani 8. oktobra 2003. V Ljubljani je študiral zgodovino južnoslovanskih jezikov in slovenistiko. Poldrugo desetletje je bil srednješolski profesor. Leta 1944 je v Budimpešti doktoriral s slavistično obravnavo Š. Küzmiča.
Po vojni je nadaljeval prekinjeni etnološki študij pri prof. Niku Županiču, diplomiral in leta 1947 doktoriral z disertacijo o ljudski prehrani v Prekmurju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je predaval od leta 1948 do 1978. V petdesetih in šestdesetih letih je bil honorarni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje. Raziskovalno se je ukvarjal z zgodovino slovenske etnologije in več temami iz materialne, družbene in duhovne kulture. Spodbudil je zanimanje za teoretična vprašanja, etnološko kartografijo, primerjalne raziskave.

Izbrane objave

1947 Ljudska prehrana v Prekmurju. Ljubljana.
1956 O bistvu etnografije in njeni metodi. Slovenski etnograf  9.
1958 Sestava slovenske ljudske kulture. V: Razprave razr. za filol. in lit. vede IV. Ljubljana.
1960 Slovenska ljudska kultura. Ljubljana.
1968 Über die Milchwirtschaft bei den Völkern Jugoslawiens. V: Viehwirtschaft und Hirtenkultur. Budapest.
1969 Živinoreja. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Ljubljana.
1973 Über den Charakter der slowenischen Volkskultur in Kärnten. München.
1976 Prehrana. V: Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja, Vprašalnice V.  Ljubljana.
1986 Raziskovalci slovenskega življenja. Ljubljana.
1997 Martjanska pesmarica. Ljubljana.

NIKO KURET, akademik, znanstveni svetnik

(1906 - 1995)

Rodil se je v Trstu 24. aprila 1906, umrl 25. januarja 1995 v Ljubljani. Iz romanistike in primerjalne književnosti je diplomiral v Ljubljani leta 1930, iz etnologije pa leta 1946; doktoriral je 1956. Sprva je bil srednješolski profesor v Kranju, Novem mestu in Ljubljani.
Od leta 1954 je delal kot strokovni, pozneje kot višji znanstveni sodelavec in od 1964 kot znanstveni svetnik na ISN. Leta 1991 je postal redni član SAZU. Bil je med ustanovnimi člani Société international d’ethnologie et de folklore v Atenah 1964 in njen častni član.
Pisal je teoretične članke o gledališču in prirejal stare slovenske ljudske igre, sintetično in analitično je prikazal ljudsko gledališče, raziskoval liturgične igre, letne šege in maske. Bil je pobudnik uvajanja filma v slovensko etnologijo.

Izbrane objave

1963 Ziljsko štehvanje in njegov evropski okvir. Ljubljana.
1965–70 Praznično leto Slovencev I–IV. Celje (2. izd., 2 zv., 1989).
1981 Duhovna drama. Ljubljana.
1981 Jaslice na Slovenskem. Ljubljana.
1984 Maske slovenskih pokrajin. Ljubljana.
1985–1993 Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo I (3 snopiči), II ( 1 snopič) /A–Je/ (Gradivo za narodopisje Slovencev). Ljubljana.
1996 Das festliche Jahr der Slowenen. Celovec, Ljubljana in Dunaj.
1996 (ur. M. Matičetov s sod. H. Ložar Podlogar),Opuscula selecta. Poglavja iz ljudske kulture. Ljubljana.
1997 Marijo nosijo. Marijino popotovanje ali adventna devetdnevnica. Ljubljana.

MILKO MATIČETOV, akademik, znanstveni svetnik v pokoju

(1919 - 2014)

Rodil se je 10. septembra 1919 v Koprivi na Krasu. Maturiral je na klasični gimnaziji v Gorici 1938, študiral klasično in moderno filologijo na univerzi v Padovi (1938–1943). Leta 1955 je doktoriral pri SAZU s folklorno študijo Sežgani in prerojeni človek.
Leta 1945 se je zaposlil kot kustos pripravnik v Etnografskem muzeju v Ljubljani. V Inštitutu za slovensko narodopisje je delal od 1952 do
upokojitve 1985. V letih 1975–985 je bil njegov upravnik. Osnoval je arhiv ljudskih pripovedi. Udeležil se je ustanovne skupščine International Society for Folk-Narrative Research v Antwerpnu 1952.
Posveča se predvsem zbiranju in komparativnemu raziskovanju slovenskega ljudskega slovstva in verovanja, zlasti pripovedništva. Najintenzivneje je raziskoval v obrobnih slovenskih pokrajinah (Posočje, Ter, Rezija, Slovenska Istra in Kras, Zgornja Savska dolina in Koroška, Prekmurje in Porabje).

Izbrane objave

1958 Kralj Matjaž v luči novega slovenskega gradiva in novih raziskavanj. V. Razprave SAZU, II. razr., Knj. 4. Ljubljana.
1962 Sežgani in prerojeni človek. Ljubljana.
1972 Rožice iz Rezije. Koper, Trst, Ljubljana.
1973 Zverinice iz Rezije. Ljubljana, Trst.
1974 Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci. V: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2.
1979 »Bedenice«. Imena, pesniško in obredno izročilo o tem cvetju na Slovenskem in pri sosedih v hrvaški Istri. Traditiones 5–6 (1976–77.
1981 Resia. Bibliografia ragionata 1927–1979. Udine.

ANGELOS BAŠ, znanstveni svetnik, univerzitetni profesor

(1926 - 2008)

Rodil se je 24. avgusta 1926 v Taboru v Savinjski dolini. L. 1944 je maturiral v Mariboru, l. 1951 pa diplomiral iz etnologije in narodne zgodovine na Univerzi v Ljubljani. Leta 1959 je doktoriral z disertacijo Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju.
V letih 1950–1963 je bil kustos Mestnega muzeja, nato do 1979 v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V letih od 1979 do 1991 je bil zaposlen v ISN.
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je bil izvoljen za docenta (1969), za izrednega (1978) in rednega profesorja etnologije (1984).
Raziskovalno se je ukvarjal s kulturo in načinom življenja različnih poklicnih skupin, zlasti pa z oblačilno kulturo. Ob tem je razvijal historično etnologijo.
Med 1991 in 2004 je bil glavni urednik Leksikona etnologije Slovencev.
 

Izbrane objave

1967 Gozdni in žagarski delavci na južnem Pohorju v dobi kapitalistične izrabe gozdov. Maribor (ponatis Celje, 2004).
1970 Noša na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Ljubljana.
1973 Savinjski splavarji. Ljubljana.
1976 Ljutomerske konjske dirke. Maribor.
1986 Opisi kmečkega oblačilnega videza na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja (Gradivo za narodopisje Slovencev). Ljubljana.
1989 Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času (1. polovica 19. stoletja). Ljubljana.
1991 Opisi oblačilnega videza na Slovenskem v 17. in 18. stoletju (Gradivo za narodopisje Slovencev). Ljubljana.
1992 Oblačilna kultura na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Ljubljana.
2004 (ur., idr.) Slovenski etnološki leksikon. Ljubljana.

MIRKO RAMOVŠ, strokovni sodelavec s specializacijo v pokoju, upravnik ISN (1985–1991)

Rodil se je 5. oktobra 1935 v Ljubljani. Leta 1960 je na ljubljanski univerzi diplomiral iz slavistike. Kot profesor slovenskega jezika je poučeval na osnovni šoli (1961–1966), nato je bil izvoljen za asistenta za etnokoreologijo v Glasbenonarodopisnem inštitutu. Z ljudskimi plesi se je ukvarjal že kot študent pri Akademski folklorni skupini France Marolt, kjer je leta 1965 postal strokovni in umetniški vodja. Od 1973 je predsednik Odbora za plesno dejavnost pri Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij mesta Ljubljane. Poleg raziskovalnega dela se ukvarja s kulturno-prosvetnim in pedagoškim delom na področju ljudskega plesa.

Izbrane objave

1971Slovenski narodni plesovi. Zagreb.
1980»Plesat me pelji.« Plesno izročilo na Slovenskem. Ljubljana.
1992–2000»Polka je ukazana.« Plesno izročilo na Slovenskem. (7 knjig) Ljubljana.

JULIJAN STRAJNAR, strokovni svétnik v pokoju, upravnik ISN (1991–1994)

Rodil se je 7. januarja 1936 v Combelle v Franciji. Na Univerzi v Ljubljani je študiral romanistiko, etnologijo in muzikologijo. Od leta 1955 do 1963 je bil prvi violonist v simfoničnem orkestru RTV Ljubljana, 1964 pa se je zaposlil v Glasbenonarodopisnem inštitutu kot strokovni delavec.
Leta 1978 je postal višji strokovni sodelavec, 1989 pa strokovni svétnik.
V letih 1979 in 1980 je bil predsednik Slovenskega etnološkega društva, od 1981 pa je član strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
Leta 1983 je bil soorganizator International Council for Traditional Music - UNESCO v Piranu.

Izbrane objave

1986 Godčevske viže. Folklorist 7.
1988 Citira. La musica strumentale in Val di Resia / Inštrumentalna glasba v Reziji. Udine in Trst.
1989 Lepa Ane govorila... Prvi zvočni posnetki v Beli Krajini. V: Folklorist 10.
1992 Rožmarin. Canti popolari sloveni / Slovene folk songs. Udine.
1988 Catalogo registrazioni delle traditioni popolari degli Sloveni in Italia / Katalog posnetkov ljudskega izročila Slovencev v Italiji (1962–1986). Valcanale in Ljubljana.

ANTON CEVC, znanstveni svétnik

(1932 - 2007)

Rodil se je 31. maja 1932 v Kamniku. Maturiral je leta 1952 v Ljubljani, diplomiral iz etnologije in umetnostne zgodovine 1957 na Univerzi v Ljubljani, kjer je leta 1969 doktoriral z disertacijo Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini.
Novembra 1971 se je zaposlil kot znanstveni sodelavec v ISN in po dveh letih je prevzel vodstvo novoustanovljene sekcije za materialno kulturo. V letih 1994– 1998 je bil upravnik ISN.
Preučeval je kulturo alpskega sveta kot življenjski prostor, njeno bivalno kulturo in preživetvene načine, ki bistveno oblikujejo vsakdanje življenje ljudi. Pri tem je skoz kulturnozgodovinsko perspektivo spodbujal sodelovanje med etnologijo in arheologijo in ju povezoval.

Izbrane objave

1972 Velika Planina. Življenje, delo in izročilo pastirjev. Ljubljana (2. dop. izd. 1987; 3. dop. izd. 1993).
1984 Arhitekturno izročilo pastirjev drvarjev in oglarjev na Slovenskem. Kulturnozgodovinski in etnološki oris. Ljubljana.
1988 Kmečke hiše v Karavankah. Stavbna dediščina hribovskih kmetij pod Kepo, Stolom, Košuto, Obirjem, Pristovškim Storžičem in Peco. Celovec in Trst. 
1991 Das Bauernhaus in den Karawanken. Radovljica.
1992 Bohinj in njegove planine. Srečanje s planšarsko kulturo. Radovljica, Ljubljana.
1993 Slovenski kozolec / Slovene Hay Rack. Žirovnica. 
1998 (idr.) Davne sledi človeka v Kamniških Alpah. Arheološke najdbe v planinah (1995–1996). Ljubljana.
2000 Lončene posode pastirjev. Sklede in latvice iz poznega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah. Ljubljana.
2006 (ur.) Človek v Alpah. Desetletje (1996–2006) raziskav o navzočnosti člobeka v slovenskih Alpah. Ljubljana.

Helena LOŽAR-PODLOGAR, raziskovalka v pokoju

Rodila se je 4. aprila 1942 v Ljubljani, maturirala v Novem mestu in diplomirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 1966 iz etnologije in nemškega jezika s književnostjo. Kot Herderjeva štipendistka je 1966–1968 nadaljevala študij na dunajski univerzi. Leta 1978 je magistrirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani z delom Ženitovanjske šege Ziljanov.
V letih 1968-2004 je delala kot raziskovalka na ISN v sekciji za ljudske šege in igre. Raziskovala je šege življenjskega kroga in letne šege. Bila je urednica slovenskega dela bibliografskih publikacij Internationale volkskundliche Bibliographie in Demos in več drugih del.

Izbrane objave

1972 Bohinjske šeme. Traditiones 1.
1989 Anton Trstenjak o ljudskem življenju v Prekmurju. Traditiones 18.
1994 Die Neujahrsmasken aus dem Bohinjertal in den slowenischen Alpen. V: H. Haid: Alpenbräuche, Pro vita alpina.  Innsbruck.
1995 V adventu snubiti – o pustu ženiti. Svatbene šege Ziljanov. Celovec.
1996 (sour. z M. Matičetovim) N. Kuret, Opuscula selecta. Poglavja iz ljudske kulture. Ljubljana.

1998 Kres. Die Sonnwendbräuche der Slowenen. Studia mythologica 1.
1998 Ozadje nastanka "Narodopisja Slovencev". Traditiones 27.
1999 Smrt v slovenskih ljudskih šegah in verovanju (uvodno poglavje); in Vtisi z dolenjskih pokopališč. V: N. Brun in M. Remic (ur.), Tihi pomniki minulega časa. Ljubljana.
2000 Cerkev svete Ane na Grabnu. Odzvanjanje nekega časa. V: Vita artis perenis. Zbornik ob osemdesetletnici akademika E. Cevca. Ljubljana.
2003 Vrbiške šjeme. Skrivnost pustne tradicije v Vrbici pri Ilirski Bistrici. Traditiones 32 (2).
2004 (sour., z O. Luthar) Zgodovina iz spomina. Polemika o knjigi Tiborja Zsige Muravidéktől Trianonig / Történelem emlékezetből. Polémia Zsiga Tibor Muravidéktől Trianonig című könyvéről. Ljubljana.
2005 (sour., z I. Slavec Gradišnik) Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložarja, (Opera ethnologica slovenica). Založba ZRC, 2005.
2005 Vse je vihar razdjal ...  Življenje in delo Rajka Ložarja. V: I. Slavec Gradišnik s sod. H. Ložar - Podlogar (ur.), Pretrgane korenine. Sledi življenja in dela Rajka Ložarja (Opera ethnologica slovenica). Ljubljana.

Sinja Zemljič - Golob, bibliotekarka v pokoju

Rodila se je 2. marca 1948 v Ljubljani. Leta 1972 je diplomirala iz etnologije in umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zaposlila se je na inštitutu za industrijsko oblikovanje (FAGG) kot dokumentalistka, sodelovala je pri raziskavah arhitekta Nika Kralja. Leta 1973 je postala bibliotekarka v ISN. Bila je izvoljena v strokovno sodelavko (1979) in višjo strokovno sodelavko (1987). Do upokojitve leta 2006 je bila vodja knjižnice ISN.
Sestavila je več stvarnih, imenskih in rajevnih kazal za različne publikacije. Uredila je bibliografijo sodelavcev ISN za Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU, sestavila bibliografiji za 30 letnikov zbornika Traditiones, pisala je prispevke za strokovne in poljudne revije, postavila več samostojnih in skupinskih razstav (etnoloških in bibliotekarskih). Je soavtorica scenarijev za dva etnološka filma RTV Ljubljana.
V letih 1987 in 1988 je bila tajnica uredništva Traditiones in tajnica Slovenskega etnološkega društva (1975–1979).

Izbrane objave

1976/77 Izdelovanje rumenih sveč v Solčavi. Traditiones 5/6, 401-406.
1985 Lan kot oljna rastlina. Traditiones 14, 95-104.
1993 Bibliografija Traditiones 1 - 20 (1972-1991). Traditiones 22, Ljubljana, 153-190.
2001 Bibliografija Traditiones 21 - 30 (1973-2001). Traditiones 30/II, Ljubljana.

Mojca RAVNIK, doc. dr., znanstvena svétnica, raziskovalka v pokoju

Rojena je bila 1947 v Ljubljani. Diplomirala je iz etnologije in umetnostne zgodovine na FF Univerze v Ljubljani 1970. V letih 1971 – 1983 je bila zaposlena na Oddelku za etnologijo (in kulturno antropologijo) FF, najprej kot bibliotekarka, nato kot asistentka, od 1983 – 1988 na Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, enota Piran) kot etnologinja konservatorka. Od leta 1988 do upokojitve 31.12.2008 je bila zaposlena na ISN. Od 1998 – 2002 je bila njegova predstojnica. V šol. letu 2004/2005 je predavala predmet Izbrana poglavja iz etnologije družine in sorodstva v okviru podiplomskega programa Interkulturni študiji - primerjalni študij idej in kultur na Politehniki Nova Gorica in ZRC SAZU Ljubljana. Od šol. leta 2006/2007 je sonosilka predmeta Zgodovina in etnologija Istre na Fakulteti za humanistične študije na Univerzi v Kopru.
Na ISN je bila nosilka projekta Etnološka kulturna dediščina – vrednotenje in varovanje (1997 – 1999) in programov Etnološke raziskave kulture v Sloveniji in zamejstvu (1999 – 2003) in Etnološke in folkloristične raziskave v slovenskem in evropskem kulturnem prostoru (2004 – 2008). Bila je urednica zbornika Traditiones 20, 1991 in članica uredniškega odbora Slovenskega etnološkega leksikona.

Izbrane objave:

1980 Družbeno življenje. V: BAŠ, Angelos (ur.), JERAŠA, Cveto (ur.). Slovensko ljudsko izročilo : pregled etnologije Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba, Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, 133-144.
1981 Način življenja in izseljevanje prebivalcev Grosupljega in okolice do prve svetovne vojne = The way of life and emigration from Grosuplje and its surrounding until the first world war. V: STANONIK, Janez (ur.), Louis Adamič : simpozij, symposium, Ljubljana, 16.-18. September 1981. Ljubljana, Univerza, 41- 48.
1981 Galjevica. Partizanska knjiga, Ljubljana.
1986 HOJER, Sonja, KRIŽAN, Boris, RAVNIK, Mojca, TOMŠIČ, Daniela, Strunjan - naravna in kulturna dediščina. Varstvo spomenikov 28, 61-87.
1988 Vprašanja o istrskem stavbarstvu. Traditiones 17, 121-134.
1993 KRIŽNAR, Naško, Istrski kruh. Ljubljana, Avdiovizualni laboratorij Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Koper, Televizija Koper, p 1992. 1 video DVD (20 min), barve, zvok. (strokovno vodstvo)
1996 Bratje, sestre, strniči, zermani : družina in sorodstvo v vaseh v Slovenski Istri. Ljubljana, ZRC, Koper, Lipa.
2003 Družina in selitveni pojavi v Nadiških dolinah v Beneški Sloveniji. Traditiones 32, 1, 29-55.
2003 Socialni antropolog Robert Gary Minnich o identiteti na avstrijsko-italijansko-slovenski tromeji. Traditiones 32, 2, 261-268.
2004 [Gesla - 275 enot]. V: BAŠ, Angelos (ur.), Slovenski etnološki leksikon. 1. izd. Ljubljana, Mladinska knjiga.
2004 Sv. Štefan v Zanigradu, praznik sorodstva, vasi in soseske. Traditiones 33, 1, 97 – 115.
2005 Sv. Štefan v Zanigradu ob desetletnici žegnanja konj : popravki in dopolnitve. Traditiones 34, 2, 255-259.
2005 Voda v etnološki dediščini Bržanije = Water in the ethnological heritage of Bržanija. V: MIHEVC, Andrej (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, (Projekt Aquadapt). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 385-404.
2006 Vstop v Evropsko unijo v dolini Idrije. Traditiones 35, 1, 167-182.
2006 MUNDA HIRNÖK, Katalin (ur.), RAVNIK, Mojca (ur.). Slovenci na Hrvaškem : dediščina in sedanjost : [zbornik referatov s posveta "Etnološka dediščina in kulturna podoba Slovencev na Hrvaškem"], (Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, 39). Ljubljana, Slovensko etnološko društvo.
2007 Is Slovene identity along the Gulf of Trieste possibly disturbing? : some thoughts on Pamela Ballinger's article "Lines in the water, peoples on the map, maritime museums and the representation of cultural boundaires in the upper Adriaric" (Narodna umjetnost, Croatian journal of ethnology and folklore research, 43/1, 2006, pp. 15-39). Narodna umjetnost 44, 1, 153-162.
2008 Pustne šege v Benečiji v kontekstu selitvenih gibanj in položaja slovenskega narečja. pust_v_beneciji.pdf V: SLAVEC GRADIŠNIK, Ingrid (ur.), LOŽAR-PODLOGAR, Helena (ur.). Čar izročila : zapuščina Nika Kureta (1906-1995), (Opera ethnologica Slovenica). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 281-301.
2008 Borovo gostüvanje v Predanovcih. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU.
2009 Family and identity among migrants from Slovene Istria. V: PROMITZER, Christian (ur.), HERMANIK, Klaus-Jürgen (ur.), STAUDINGER, Eduard G. (ur.). (Hidden) minorities : language and ethnic identity between Central Europe and the Balkans, (Studies on South East Europe, vol. 5). Wien; Berlin: Lit, 237-250, graf. prikazi.

Več: SIKRIS http://sicris.izum.si/search/rsr.aspx?lang=slv&id=4993