Etnološke in folkloristične raziskave kulturnih prostorov in praks

Sodobne raziskovalne paradigme v etnologiji in folkloristiki so v oporo prepričanju o daljnosežnih učinkih zgodovinskih premen med 19. in 21. stoletjem (razkroj fevdalnega sistema, uveljavljanje kapitalistične produkcije, industrializacija, deagrarizacija, migracije, obdobje socializma in postsocializma, vključevanje v globalne produkcijske, komunikacijske in kulturne tokove; ob tem pa tudi spreminjanje državnih okvirov in meja – od Avstro-Ogrske do samostojne države Slovenije, včlanitve v Evropsko unijo, schengenske odprave meja). Skladno s tem sta se spreminila tako konceptualizacija kulture kakor metodološki instrumentarij. V zvezi s kulturo je obzorje raziskav pozorno na prostore in ambivalence večkulturnosti in raznovrstnih identifikacij, in to v vseh segmentih vsakdanjega življenja in v manifestacijah na lokalni, regionalni, nacionalni/državni in nadnacionalni ravni. Tradicije, kulturna dediščina, ljudska kultura, identiteta, posamični kulturni fenomeni niso stabilne in razločljive kategorije, ki bi jih bilo mogoče ujeti v omejljive geografske in socialne prostore; pozorni smo na procesni, dinamični vidik, vsebovan v kontinuiteti, zginevanju, spreminjanju, preoblikovanosti, poustvarjalnosti, ki jih prepoznavamo v kulturnih prostorih družbenih, snovnih in duhovnih praks. Tako se etnologija v drugače konfiguriranih kulturnih prostorih, ki so vse bolj evropski in globalni, srečuje z mnogoplastnimi identifikacijami in z novimi rabami kulturnih simbolov. Novi pogledi odkrivajo nove raziskovalne izzive, zahtevajo nenehne premisleke raziskovalnih konceptov in orodij, raziskovalčeve participacije in odgovornosti. Odprtost do različnosti velja na vseh raziskovalnih ravneh: v ospredju niso fizične meje raziskovanja, fiksne identitete, niti stare polarizacije med njimi, temveč bolj napetosti med lokalnim in globalnim oz. transnacionalnim, prehodnosti, sobivanja in konfliktosti med tradicijskim in novim. Ob tem vsebinski (tematski), problemski in metodološki pogledi slonijo na internih in eksternih gibalih znanstvene produkcije (kontinuiteta raziskav, interdisciplinarnost, odprtost v mednarodne znanstvene tokove); interpretacije na osnovi empirije iščejo nove poti v razumevanju kulturnih praks (vključno s prakso discipline) in dinamike kulturnosti.

 

Raziskave potekajo v naslednjih sklopih:

1. Prostori discipline (primerjalne raziskave zgodovine, teorije in metodologije etnologije in folkloristike)

2. Prostori slovstvene folklore (žanrska klasifikacija slovenske slovstvene folklore, poetika slovstvene folklore, slovstvena folklora med tekstom in kontekstom, tipni indeks slovenskih pravljic in povedk, estetska struktura slovenskih folklornih obrazcev v časovnem preseku z vidika slovstvene folkloristike).

3. Prostori materialnega (raziskave stavbarstva, bivalne kulture, prehrane in gospodarstva in gmotne kulture otrok)

4. Prostori ritualnosti in identitete (prakse skupnosti, manifestacije in funkcije ritualnega, zgoščene ob pomembnih praznikih, na mejah, diskurzi razločevanja in povezovanja (politični, medijski in raziskovalni).

5. Vizualne raziskave (izobraževalni model vizualne etnografije).

6. Arhiv snovne in nesnovne dediščine (arhivi vizualne dokumentacije, slovstvene foklore, gmotne kulture in ritualnih praks).

Programska skupina ureja zbornika Traditiones in Studia mythologica Slavica.