Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih

Projekt se osredinja na folklorne obrazce kot metaforične in stereotipne odtise gospodarske podobe. V slovstveni folklori pregovori govorijo o izkušnjah, uganke o opažanjih, pozdravi o željah, zgodbe o dogodkih, pravljice o širših predstavah, iz vseh zvrsti pa lahko izluščimo vrednote. Folklora nam lahko pripoveduje o artefaktih in entitetah, ki so vezane na vsakdanje življenje in podrobnosti, ki so konfigurirane v generične tipske sklope in se prenašajo skozi prostor. Folklorne obrazce bomo obravnavali kot diahroni odsev družbenih konceptov v vsakdanjem govoru in sinhrono rabljene enote; osredinili se bomo na vsakdanje gospodarjenje kot prevladujoč del vsakdanjega življenja.

Cilji projekta so:

1. Analizirati in intepretirati gospodarsko podobo vsakdanjika, kot se kaže v folklornih obrazcih.

Folklorni obrazci so žanr vsakdanjega govora: snov oz. vsebino zajemajo iz vsakdanjika, ne le predmetni svet in delovanje v zvezi z njim, temveč tudi vrednote in razumevanje sveta. Gospodarski del vsakdanjika je  obravnavan z vidika dela in družinskega/družbenega življenja. Analiza gradiva bo pokazala, kateri elementi gospodarskega vsakdanjika so v folklornih obrazcih poudarjeni in so s tem kot stereotipi tudi družbeno odmevni.

2. Družbeno kontekstualizirati folklorne obrazce in slediti spreminjanju njihovih konotacij.

Folklorni obrazci so lahko analizirani le v kontekstu - sobesedilnem in družbenem. Z družbo se spreminjajo tako pogostost rabe kot pomeni; primeri, katerih pojavitev je bila zapisana že pred stoletji, nimajo vedno enakih pomenov ali konotacij v sodobnih rabah. Analiza sodobnih pojavitev bo tako pokazala ne le na spremenljivost v rabi in pomenih folklornih obrazcev, temveč tudi družbenih vidikov.

3. Izdelati etnolingvistični zemljevid stereotipov, povezanih z gospodarsko podobo vsakdanjika.

Etnolingvistična analiza folklornih obrazcev bo pokazala stereotipne podobe posamičnih pojavov, kot npr. obleka, denar, gospodinjski predmeti, delo, medsebojna razmerja ipd., ki so vezani na gospodarsko podobo družbe. Raziskava bo podala seznam jezikovnih stereotipov v obravnavanem pomenskem polju.

4. Opraviti konceptualno analizo vrednot, povezanih z delom kot osrednjim elementom gospodarskih praks.

V središču zanimanja raziskave je kategorija dela. Vse do novega veka je imelo brezdelje višji kulturni status od dela, humanizem pa je brezdelje opredelil kot nemoralno in nedopustno. Merkantilisti so v duhu protestantske etike delo povzdignili v plemenito dejavnost, storilnost pa v vzgojno sredstvo. Industrijska revolucija je delo postavila za osrednjo vrednoto, saj zgolj to omogoča povečevanje dobička, kar je glavni cilj kapitalističnega gospodarstva. Ideal višjega meščanstva pa je bila, nasprotno, popolna odsotnost telesnega dela. Raziskava bo v diahroni in sinhroni perspektivi analizirala vrednote, ki so jih ljudje pripisovali oz. jih pripisujejo delu in njegovemu antipodu - nedelu, brezdelju oz. lenobi.

5. Okrepiti interdsiciplinarne raziskave folklornega gradiva.

V slovenskem raziskovalnem prostoru so ločnice med etnologijo in folkloristiko še vedno prisotne. Zavedajoč se prepletanja teh dveh področij, dopolnjevanja in prekrivnosti, želimo v tem projektu povezati terenske in analitične pristope, s tem pa pokazati na pomembnost interdisciplinarnih raziskav in na kompleksnost raziskovalnih tem, ki so lahko temeljito obravnavane le v prepletu analitičnih pristopov in s sintezo rezultatov.

Diseminacija: V okviru projekta bo potekal nacionalni simpozij o slovstveni folklori in v njih odsevanih podobah vsakdanjika in ekonomije (20. mesec) ter mednarodna konferenca ob zaključku projekta (35. mesec projekta oz. ob koncu projekta). Objavljeni bodo znanstveni in strokovni članki tako v znanstvenih revijah, kot tudi članki v medijih za splošno javnost, predstavitve na različnih strokovnih srečanjih, vključujoč mednarodno konferenco ob koncu projekta.