Rok Mrvič je mladi raziskovalec na področju folkloristike, ki svoje raziskovalno zanimanje usmerja na širše področje figurativnega jezika v okviru slovenskega folklornega sistema, posebno pozornost pa namenja rabi folklornih obrazcev, tj. najkrajših tekstov folklornega sistema, ki so funkcijsko raznovrstni in sorazmerno ustaljeni jezikovni pojavi. V okviru doktorske raziskave preučuje tekste in kontekste sodobnih slovenskih prisežnih obrazcev ter sledove njihovih zgodovinskih transformacij in medžanrskih razmerij. Poleg tega se zanima tudi za raziskovanje zunanjih vplivov na (so)oblikovanje repertoarjev kratkih folklornih enot, sodobnega preoblikovanja podob (tudi folklornih motivov) v metaforiki vsakdanjega sporazumevanja, problematike jezikovne dediščine v mehanizmih nesnovne kulturne dediščine ter interdisciplinarnih presečišč frazeologije, paremiologije in (slovstvene) folkloristike v slovenskem in slovanskem prostoru.
2022 Ivančič Kutin, Barbara, Rok Mrvič in Monika Kropej Telban, ur. Folklorno gradivo iz Tera – 1940. Terenski zapisi Milka Matičetovega. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
2022 Mrvič, Rok. Materinščina kot dediščina? Problematika jezikovne dediščine na primeru vpisov v Register nesnovne kulturne dediščine. Traditiones 51 (1): 69–101. https://doi.org/10.3986/Traditio2022510104.
2021 Mrvič, Rok in Špela Zupančič. Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih. Slovenščina 2.0 9 (1): 236–261. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.1.236-261.
Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (raziskovalni projekt • 01. september 2020 - 31. avgust 2023)
Rok Mrvič (1994) je leta 2020 zaključil magistrski študij slovenistike in rusistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in je od oktobra 2020 zaposlen kot mladi raziskovalec na področju slovenske slovstvene folkloristike pod raziskovalnim mentorstvom Barbare Ivančič Kutin na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU in vpisan na doktorski študij Podiplomske šole ZRC SAZU pod pedagoškim somentorstvom Saše Babič. V akademskem letu 2019/2020 je prejel Škrabčevo štipendijo, istega leta pa je s pridobljeno štipendijo programa Erasmus+ opravil študijski obisk na moskovskem Inštitutu za slavistiko Ruske akademije znanosti. Jeseni 2022 je z gostovanjem na Inštitutu za filozofijo in semiotiko Univerze v Tartuju opravil študijsko in strokovno izpopolnjevanje na področju semiotike kulture. Je član Slovenskega etnološkega društva (SED) in član Slavističnega društva Slovenije (ZDSDS), v katerem kot predsednik zastopa Slavistično društvo Posavja. V mednarodnem prostoru je del članske mreže Société Internationale d´Ethnologie et de Folklore (SIEF), International Association for Semiotic Studies (AISS-IAS), International Society for Folk Narrative Research (ISFNR) ter Associação Internacional de Paremiologia (AIP-IAP). Na področju znanstvenega založništva je dejaven kot član uredništev dveh slovenskih znanstvenih revij, in sicer od leta 2019 Slavistične revije, ki izhaja pod okriljem ZDSDS, in od leta 2021 revije Traditiones, ki pri Založbi ZRC SAZU izhaja kot zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Inštituta za glasbeno narodopisje.