Rok Mrvič je raziskovalec na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU je doktoriral na področju folkloristike. Z interdisciplinarnimi pristopi proučuje zgodovinski razvoj folklornih žanrov v slovenskem in širšem slovanskem kulturno-jezikovnem prostoru, obenem pa posameznim folklornim prvinam in njihovim žanrskim vzorcem sledi v sodobnem vsakdanjiku, tudi digitalnem. Zanima ga, kako se na presečiščih starejših in novejših folklornih žanrov oblikujejo novi kulturni pojavi, kako ljudje razumemo drobce izročila ter jih v sodobnih okoljih prilagajamo novim kontekstom in funkcijam.
Rok Mrvič se raziskovalno udejstvuje na prekrivajočih se področjih etnologije, folkloristike, paremiologije in frazeologije. S pomočjo kulturnosemiotičnih pristopov razvija sodobne žanrske modele z namenom zapolnjevanja teoretičnih in metodoloških vrzeli na področju slovenske folkloristike. V doktorski raziskavi je zasnoval model žanra zavez, ki predstavlja metodološko izhodišče za nadaljnje raziskave kratkih folklornih žanrov ter za razvoj digitalnih podatkovnih baz, v katerih se prepletata arhivsko gradivo in sodobna etnografija.
V svojem delu raziskuje tudi vplive družbenih in kulturnih sprememb na oblikovanje osebnih repertoarjev folklornih obrazcev, sodobno preoblikovanje pripovednih in mitoloških motivov v metaforiki vsakdanjega sporazumevanja ter vprašanja jezikovne dediščine v okviru nesnovne kulturne dediščine.
Svoje raziskovalne interese udejanja v okviru slovenskih in mednarodnih strokovnih združenj, pri čemer se posebej posveča raziskovanju slabo raziskanih oziroma neraziskanih folklornih obrazcev v sodobnem sporazumevanju. To področje v zadnjem času razvija zlasti kot sokoordinator mednarodne delovne skupine za folklorne obrazce (ISFNR Short Folklore Forms Working Group). Svoje raziskovalne ugotovitve redno predstavlja na mednarodnih folklorističnih in paremioloških konferencah, strokovno in študijsko pa se je izpopolnjeval tudi v Moskvi (2020), Tartuju (2022) in Helsinkih (2022).
2025. Soavtor Matej Meterc. The Best Known and Frequently Used Slovene Proverbs According to Chatgpt-4o: Exploring the Potential for an AI-Based Paremiological Minimum. V Frazeologija v digitalni dobi: izzivi in priložnosti, ur. Erika Kržišnik, Daša Stanič, Urška Valenčič Arh. Linguistica 65 (1): 127–143. DOI: https://doi.org/10.4312/linguistica.65.1.127-143.
2025. Soavtorica Saša Poljak Istenič. Podoba prašiča v slovenskem pregovornem izročilu na razkrižju vrednosti in vrednot. Glasnik Slovenskega etnološkega društva 65 (2): 80–93. URL: https://cdn2.domdesign.com/users/SEDDrustvo/Site/sites/sed-drustvo.si/modules/Domino/Files/glasnik-slovenskega-etnoloskega-drustva-65-2-2025.pdf.
2024. Zaveze človeka s hudičem v slovenskem pripovednem izročilu: najvidnejši odrazi folklornega motiva. V Jezik in književnost v spreminjanju, ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar, Neža Kočnik, 109–121. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije. URL: https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1.
2024. Soavtor Matej Meterc. Cross-Genre Analysis of Paremiological Prolongations in Slovenian According to Permjakov’s Distinction Between Extension and Addition. Proverbium 41 (1): 22–49. DOI: https://doi.org/10.29162/pv.41.1.566.
2024. Soavtor Matej Meterc. Zgradbene in pomenske značilnosti slovenskih velerizmov iz zbirke Pregovori. Slavistična revija 72 (2): 113–129. DOI: https://doi.org/10.57589/srl.v72i2.4183.
2024. Besedne zaveze v slovenskem folklornem sistemu: semiotični oris žanrskega okvira. Studia mythologica Slavica 27: 101–124. DOI: https://doi.org/10.3986/SMS20242708.
2024. Sourednici Saša Babič, Nataša Jakop. Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610508861.
2024. Slovensko pregovorno izročilo o besednih zavezah: pregled kontekstualnih dejavnikov v izbranih paremioloških enotah. V Paremiologija med tradicijo in sodobnostjo, ur. Saša Babič, Nataša Jakop, Rok Mrvič, 107–122. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610508861_07.
2022. Sourednici Barbara Ivančič Kutin, Monika Kropej Telban. Folklorno gradivo iz Tera – 1940. Terenski zapisi Milka Matičetovega. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610506416.
2022. Materinščina kot dediščina? Problematika jezikovne dediščine na primeru vpisov v Register nesnovne kulturne dediščine. Traditiones 51 (1): 69–101. DOI: https://doi.org/10.3986/Traditio2022510104.
2021. Soavtorica Špela Zupančič. 2021. Tri spletne aplikacije o slovenskih narečjih. Slovenščina 2.0 9 (1): 236–261. https://doi.org/10.4312/slo2.0.2021.1.236-261.
- Culturality: Kulturna dediščina na odmaknjenih podeželskih območjih za ustvarjalni turizem in trajnostnost (temeljni raziskovalni projekt • 01. april 2024 - 31. marec 2028)
- Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih (01. oktober 2023 - 30. september 2026)
- Humorna folklora v vsakdanjiku (bilateralni projekt • 01. januar 2025 - 31. december 2026)
- AlpTextyles - Skupne rešitve za relokalizacijo trajnostnih, krožnih vrednostnih verig alpskega tekstila, dovzetne za dediščino in potrošnike (aplikativni projekt • 01. november 2022 - 31. oktober 2025)
- Tradicionalne paremiološke enote v dialogu s sodobno rabo (raziskovalni projekt • 01. september 2020 - 31. avgust 2023)
- Priznanje Zveze slovenskih slavističnih društev za doktorsko disertacijo (2026)
- uredniško in tehnično delo: Traditiones in Slavistična revija
- sokoordinator mednarodne delovne skupine za folklorne obrazce pri ISFNR (Short Folklore Forms Working Group)
- predsednik Slavističnega društva Posavja (SDP), član Upravnega odbora Zveze slovenskih slavističnih društev (ZSSD)
- član Société Internationale d´Ethnologie et de Folklore (SIEF)
- član International Association for Semiotic Studies (AISS-IAS)
- član International Society for Folk Narrative Research (ISFNR)
- član Associação Internacional de Paremiologia (AIP-IAP)