INFORMATIZACIJA NEOPRIJEMLJIVE DEDIŠČINE ZA ETNOLOGIJO IN FOLKLORISTIKO
Vodja projekta na ZRC
Prof. ddr. Marija StanonikSodelavci
Izr. prof. dr. Jurij Fikfak, Prof. dr. Maja Godina Golija, Doc. dr. Barbara Ivančič Kutin, Izr. prof. dr. Naško Križnar, Dr. Monika Kropej Telban, Mojca Ravnik, Stanka Drnovšek, Stanka Drnovšek, Miha Peče-
ID oznaka
J6―7031
-
Trajanje projekta
1. januar 2005–31. december 2008
Cilji raziskovalnega projekta
1. Nujna revitalizacija v ISN ZRC SAZU hranjenih tonskih in filmskih posnetkov o neoprijemljivi kulturni dediščini.
2. Vse gradivo napraviti dostopno metodološko in tematsko različno usmerjenim raziskovalcem.
3. Študija za poenoteno klasifikacijsko shemo v etnologiji in folkloristiki.
4. Digitalizacija in spletna objava (tudi vizualne) dokumentacije v med seboj povezani bazi bo neprecenljiv vir za študij kontinuitete slovenske identitete tudi zunaj vede.
5. Zgledi za digitalizacijo bodo izpeljani
a) ob specifičnem arhivskem gradivu;
b) iz izbranih tém slovenske družbene in duhovne kulture ob slovenski meji v Sloveniji in zamejstvu.
Pričakujemo, da bo povezanost podatkovnih zbirk in napor za objavo vzorčnih primerov razprl nov pogled na t. i. neoprijemljivo dediščino, zlasti z vidika povezanosti različnih ravni kulturne pojavnosti. Etnološka in folkloristična konceptualizacija te problematike in njuna raziskovalna metodologija si prizadeva čim nazorneje pokazati prepletenost in omreženost kulturne pojavnosti. Sodobna informacijska tehnologija pri tem lahko veliko pomaga. Težišče raziskovalnega projekta je v izpopolnitvi in raširitvi metodološkega instrumentarija. Raziskovalci bodo z vidika zamišljene informatizacije preverjali dosedanja metodološka izhodišča in metodiko dela. Predvidevamo, da bodo metode zbiranja in dokumentacije gradiva s sodobnimi tehničnimi pripomočki in po izpopolnjeni klasifikaciji omogočile kvalitetneje zasnovane zbirke in povezljivost različnih tematskih področij in različnih tipov gradiva. Načrtovana informatizacija kulturne dediščine bo na podlagi teoretično dognane klasifikacije omogočila večjo preglednost zbranega gradiva in izhodišča za njegovo prihodnje urejanje, pa tudi za večjo notranjo koherentnost in možnosti za interdsiplinarne raziskave.