Divjad v mejnih regijah

Antropološka raziskava – v Sloveniji in soseščini – postavlja divje živali v središče raziskav mej. Izhajamo iz protislovij v relacijah med človekovimi mejami in živalmi. Živali namreč ne poznajo naše konvencije meje, zato svobodno prehajajo meje. S tem pa spodbudijo ljudi k izdelovanju mej, tj. v specifične človeške aktivnosti zamejevanja (narativno, s fizičnimi preprekami, plenjenjem, ekosemiotiko krajine itn.). Toda ko ljudje v svojem okolju označujejo meje, vplivajo na gibanje in vedênje živali, kar se spet odraža v vsakdanjiku ljudi. Projekt bo etnografsko raziskoval odnose med mejami in divjimi živalmi, saj učinki mej vplivajo na gibanje divjadi, divje živali pa na človekovo izdelovanje meje, kar se na različnih mejah odvija različno.

Cilji projekta:

Osrednji cilj je s pomočjo etnografije teoretizirati meje kot več-kot-človeške entitete, s posebnim poudarkom na relacijah, ki jih tovrstne meje generirajo v konkretnih obmejnih okoljih (družbeno-ekološke relacije s poudarkom na divjadi) in med specifičnimi družbenimi akterji (družbeno-kulturne relacije). Posebni cilji so še:

1. Etnografsko opisati šest izbranih segmentov mej v Sloveniji in soseščini (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) s poudarkom na odnosih, ki jih ob mejah ustvarja gibanje in vedênje divjadi.
2. Ekologija sodobne meje je v določenih vidikih rezultat zgodovinskih procesov, ki so politične, ekonomske in demografske narave. Cilj je identificirati historične procese v času SFRJ in kasneje, ki so porajali specifična družbeno-kulturna okolja in ekologije obmejnih prostorov z daljnosežnimi vplivi na prisotnost divjadi in z njo povezane dejavnosti sodobnikov.
3. Analiza porajajočih diskurzov o »nacionalnosti« živali: Ko se živali gibljejo čez mejo in na določeni strani meje povzročijo škodo, jim tam hitro pripišejo nacionalnost, češ da so to »njihove« živali. To spodbuja diskurze o tem, kdo je v »našem« nacionalnem prostoru odgovoren za živali, kdo jih ščiti in kdo bi moral nekaj narediti. Cilj je opisati in teoretizirati te pogosto razgrete in afektivne diskurze in razmerja.
4. Raziskati lovce in lov ob mejah, kjer ima žival, ko prečka mejo, drug upravljavski status, zato so čezmejna sodelovanja lovcev pomembna. Kako država, mednarodni sporazumi, lokalna okolja, specifični akterji razumejo lov in lovce? Kako se lovci razumejo sami? Na ta vprašanja skoraj nimamo etnografskih odgovorov. Cilj je spoznati sodobne evropske lovce, ki so bela lisa sodobne antropologije Evrope.