Zavarovana območja ob slovensko-madžarski meji. Izzivi sodelovanja in trajnostnega razvoja

bilateral project
Opis

Projekt je zasnovan kot sodelovalna in primerjalna čezmejna raziskava o nedavno ustanovljenih zavarovanih območjih – Krajinskem parku Goričko in Narodnem parku Őrség – ob slovensko-madžarski meji. Gre za območji, ki jih je na obrobju razvoj zaobšel, a sta zdaj obravnavani kot idilična pokrajina z bogato kulturno zgodovino in izjemno biološko raznovrstnostjo ter potencialom, da postaneta središče vzdržnega regionalnega razvoja. Slovenski in madžarski raziskovalci so etnografsko raziskali pomen obeh parkov ob meji, ki se je v preteklosti korenito spreminjala in je po pridružitvi obeh držav Evropski uniji in vključitvi v šengensko območje postala bolj odprta kakor kadar koli prej. Raziskava je zajela vlogo obeh parkov v dnevnem življenju z vidika kulturnih praks in družbenih akterjev. Cilj predloženega projekta je etnografska raziskava tako družbenega življenja Krajinskega parka Goričko in Narodnega parka Őrség kot povezanega slovensko-madžarskega čezmejnega območja kot načinov, na katere meja vpliva na dnevno življenje v regiji. Raziskavo usmerjajo štirje cilji:

1. Etnografsko zasnovana historična analiza obmejnega območja s pozornostjo na vlogo spreminjajoče se meje, ki opredeljuje družbeno in demografsko pokrajino z vidika sprememb državnih sistemov, etničnih skupnosti, čezmejnih povezav, selitvenih praks, strategij upravljanja z viri in preživetvenih strategij. Gre za zaris zgodovine parkov, podobnosti in razlik v njunem formalnem položaju in organizaciji upravljanja naravne in kulturne dediščine, razmerij do akterjev, ki živijo v ali blizu parka.

2. Etnografska analiza kulturne in naravne dediščine – režimovi, prakse, rabe, percepcije, tj. ekonomskih, socialnih in simbolnih praks in fenomenov, tako tradicijskih (kmetijstvo, obrti) in sodobnih (vzdržni turizem, znamčenje) z vidika vloge in vplivov novih mej, tranzicijskih procesov, evropske integracije, šengenskega območja).
3. Določitev in mapiranje pomembnih družbenih akterjev na obmejnem območju (družbeni akterji, ustanove, organizacije, podjetja) in analiza administrativnega upravljanja parkov in skupnih interesov, vrednot in praks akterjev, ki bi lahko spodbujali stike in sodelovanje. Preučena so polja komunikacije med akterji v parku (lokalnimi, regionalnimi, državnimi, čezmejnimi, naddržavnimi) ter raziskane podobnosti in razlike med okoliščinami na obeh straneh meje.

4. Analiza dinamike med obrobjem in središči na čezmejnem območju vključuje preučitev in opredelitev učinkov premikanja in prepustnosti mej. Ustvarjanje središčnosti in obrobnosti je vzajemen družbeni proces, ki vključuje lokalne in zunajlokalne družbene in institucionalne akterje. Na podlagi historičnega pregleda premikanja mej in ustvarjanja obrobnosti se projekt osredinja na načine, kako so spremembe po hladni vojni, posebej z evropsko integracijo, preoblikovale razmerja med središči in obrobji.

Znanstveno srečanje slovenske in madžarske skupine raziskovalcev od 18. 9. do 20. 9. 2017 (Grad Goričko (SI), Monošter (H), Oerseg (H): goricko_september_2017.docx



Ključne besede
Narodni park Örszég
Krajinski park Goričko
Madžarska
Slovenija
EU
preživetvene strategije
trajnostni razvoj
dediščina
meje
varovano območje



Raziskovalna področja
Razvojno sodelovanje S195
Kulturna antropologija, etnologija S220
Narodopisje H400