Srbi v Sloveniji, Slovenci v Srbiji. Raziskava etnoloških vprašanj in spoznavanje strokovnih usmeritev

V sodelovanju z Etnografskim institutom SANU (Beograd) smo želeli vsaj delno zapolniti vrzeli, ki so nastale v znanstvenem sodelovanju po letu 1990. Z raziskovanjem različnih problemov in pojavov v načinu življenja Slovencev v Srbiji smo ustvarili podlago za poglobljeno preučevanje tematike, ki se ji doslej na inštitutu nismo posvečali in je bila nasploh v naši etnologiji prezrta. Skupaj s sodelavci Etnografskega inštituta SANU v Beogradu smo obravnavali zelo različne teme. Marija Stanonik je z Mladeno Prelić v Šidu iskala reminiscence na Marijo Demšar, slovensko izgnanko, ki jo je med drugo svetovno vojno vzela k sebi gospa Persida Šumanović, mati ekspresionističnega srbskega slikarja Save Šumanovića. Slikar je spomin na Marijo Demšar ohranil v hišnem knjigovodstvu, ki ga je vodil vse do smrti leta 1942. Direktorica Galerije »Sava Šumanović« ju je spremljala po razstavi in na obiskih pri nekaterih meščanih po sledeh o slovenskih izgnancih med II. svetovno vojno v tem mestu. Sprejet je bil dogovor, da bi poglavje, ki se v knjigi Marije Stanonik, Štiri matere – ena ljubezen (Lj. 1997), nanaša na Šid in v katerem Marija Demšar podrobno opisuje življenje v hiši Save Šumanovića v obdobju 1941-1945, prevedli v srbščino in opremili z njegovimi žanrskimi slikami, ki doslej v javnosti še niso prišle tako do izraza. Marija Stanonik je besedilo dopolnila z gradivom, ki je bilo po njenem obisku po zaslugi tedanje direktorice in kustodinje Ljubice Jukić odkrito v galerijinem arhivu. Delo pod delovnim naslovom Etnologija v pismih je bilo prevedeno v srbščino in pripravljeno za natis. Mojca Ravnik je v prvem letu obiskala vasi v Bački v Vojvodini, kjer so med drugo svetovno vojno vaščani sprejeli otroke, tudi slovenske, iz madžarskih koncentracijskih taborišč, da so pri njih dočakali konec vojne. Zbirala je gradivo, spomine in pričevanja med domačini. Drugo leto je zbirala gradivo o Slovencih v Beogradu. Monika Kropej je na Etnografskem inštitutu SANU, na Balkanološkem inštitutu SANU in v etnografskem muzeju v Beogradu pregledovala literaturo in arhive ljudskega slovstva. Opravila je raziskavo med Slovenci, ki živijo v Beogradu, udeležila se je srečanja Slovencev v prostorih Društva Slovencev »Sava« in dopolnilnega pouka slovenskega jezika. Z intervjuji s člani društva in drugimi posamezniki, ki niso včlanjeni v društvo, je zbirala njihove življenske zgodbe. Uredila je arhiv življenskih zgodb in zaključila etnografski del študije. Naško Križnar je sodeloval na Mednarodnem festivalu etnološkega filma v Etnografskem muzeju v Beogradu s filmom Leto oračev, v Akademskem filmskem centru je vodil delavnico za terensko video snemanje in predaval o primerjavi ustvarjalnosti v umetnosti in v znanosti, v Etnografskem muzeju pa je predaval in vodil delavnico o vizualni antropologiji in etnografskem filmu v Sloveniji, s posebnim ozirom na razvoj Avdiovizualnega laboratorija ZRC SAZU in Poletne šole vizualnega. Pomemben del projekta je bil študij disciplinarne zgodovine, predvsem v odkrivanju sorodnosti in razlik v zgodovini nastajanja etnološke vede, v socializaciji znanstvenika in etničnih-mitoloških samoutemeljitvah. Poseben poudarek je bil namenjen nastajanju in oblikovanju srbske etnologije. Jurij Fikfak je razreševal nekatera vprašanja razsvetljenstva in romantike; zbral je gradivo o pomembnih srbskih piscih 18. in prve polovice 19. stoletja in njihovih raziskovalnih temah, posebej o Dositeju Obradoviću in Vuku Karadžiću. Ingrid Slavec Gradišnik se je ukvarjala s primerjavo značilnosti razvoja etnologije v Srbiji in Sloveniji, predvsem v 20. stoletju – v fazi njunega institucionalnega razvoja, vodilnih vlog posamičnih raziskovalcev, razmerja med izobraževanjem (etnologija na univerzi) in raziskovalno prakso (beograjski akademijski etnografski inštitut) in prevladujočih teoretskih in metodoloških smeri. Večina sodelavcev se je vključila tudi v novi dvoletni projekt ISN in Etnografskega instituta SANU z naslovom Kulturni in znanstveni stiki – Srbi in Slovenci med 19. in 21. stoletjem, nosilka je bila dr. Ingrid Slavec Gradišnik, tako da se je delo nadaljevalo in poglabljalo. Projektna skupina je predstavila rezultate raziskav na znanstveni konferenci v Sirogojnu v Srbiji leta 2009 in v skupnem zborniku razprav (začetek leta 2010).