Humorna folklora v vsakdanjiku

Humor že stoletja zanima raziskovalce. Raziskujejo ga številna področja, od literarne vede, jezikoslovja in psihologije do antropologije in folkloristike. Folkloristi so se pogosto srečevali s humorjem, saj je ta prisoten v vseh folklornih žanrih – pravljicah, pesmih, pregovorih, ugankah. V vsakdanjem življenju šaljivke in šale krožijo v praksah, pripovedih ali kratkih folklornih oblikah. Folkloristi jih zbirajo že več kot stoletje. V zadnjih desetletjih je humor postal pomemben vidik raziskovanja, zlasti pri preučevanju sodobne folklore, saj so šale in druge oblike humornega izražanja postale prepoznavne kot prevladujoči izrazi folklore v sodobni urbani družbi (Oring 2008, 2016; Marsh 2015; Blank 2013). Čeprav je humor težko opredeliti (Apte 1985), raziskave humorja in humornih folklornih žanrov razkrivajo najpogostejše oblike norčevanja, ki se pojavljajo med prijatelji, družinskimi člani in kolegi, pa tudi primere, ko humor postane izraz družbene hierarhije, mehanizem za preživetje v času družbene in osebne krize itd. Primerjava slovenskega in estonskega arhivskega in sodobnega humorja bo pokazala, kateri žanri in motivi so danes najbolj priljubljeni in katere teme, povezane s humorjem, so najbolj izrazite, osvetlila pa bo tudi širšo strukturo odnosov v družbi in ustvarjalnost družbe pri soočanju s težkimi časi. Primerjava bo osredotočena tudi na različne geografske, zgodovinske in politične kontekste obeh držav, ki vplivajo na izbiro tem in tudi oblik humorja. Raziskali bomo tudi, kako se svetovni trendi in teme odražajo v humoristični folklori obeh držav.