Med različnimi raziskovalnimi metodami na področju raziskovanja družbenih in humanističnih ved, posebej tistih, ki imajo opraviti z govorico in s podobo sveta drugega – informatorja, njegovih verbalnih, vizualnih in drugih sporočil, je razpoložljivi instrumentarij kvalitativne metodologije gotovo eden najpomembnejših dosežkov 20. stoletja. V tem obdobju so se zgodili pomembni premisleki o oblikah terenskega dela in njegovih mejah; o informatorju in podobah, teorijah sveta, s katerimi tako ali drugače živi in so-ustvarja svoje življenje; o oblikah zapisovanja, prevajanja povedanega ali na terenu sporočenega v govorico, razumljivo krogu raziskovalcev in zainteresirane javnosti; in končno o raziskovalčevih podobah sveta, s katerimi bere in skuša razumeti kulture drugega. Nekatera teh vprašanj so obravnavana v pričujoči knjigi o kvalitativnem raziskovanju.

V knjigi so obravnavana naslednja vprašanja: epistemološka vprašanja odpirajo Frane Adam, Darka Podmenik, Will. C. van den Hoonaard in Reinhard Sieder; vlogo raziskovalca in njegovega ali njenega »objekta« problematizirajo Tatiana Bajuk Senčar, Jurij Fikfak in R. Danielle Egan; Ulrich Oevermann, Axel Fehlhaber in Detlef Garz z vidika objektivne hermenevtike obravnavajo latentne strukture smisla in objektivne pomenske strukture izraznih konfiguracij; z vidika utemeljitvene teorije pišejo Kaja Kazmierska, Blaž Mesec in Vanja Huzjan; Susanne Friese predstavlja in razčlenjuje lastnosti najpogostejših računalniških programov, ki lajšajo kvalitativno analizo; Josef Zelger predstavlja svoj program Gabek Winrelan. O etiki raziskovanja in etičnih komisijah razpravlja Will C. van den Hoonaard.