Naslov:
Murve in kavalirji. Svilogojstvo na Goriškem
Avtorica:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Svilogojstvo in z njim povezano gojenje murve sodi med najstarejše monokulture na Goriškem. Njegov vpliv na kulturo in način življenja tukajšnjega prebivalstva doslej še ni bil celovito obravnavan. Knjiga prinaša etnološko podobo te gospodarske dejavnosti na goriškem podeželju predvsem 20. stoletja, saj so ustni viri tega obdobja najbogatejši obstoječi vir za tovrstno obravnavo panoge. Vsebina ustnih virov je najpomembneje določila strukturo samega dela, sicer pa so raziskavo po primerjalni metodi narekovali tudi drugi kvalitativno obdelani viri in literatura.

S »kavalirji« – tako v narečju imenovanimi gosenicami sviloprejke – so se v preteklosti ukvarjali nekateri plemiči in meščani, velikemu delu kmečkega prebivalstva pa je bila prodaja svilenega pridelka eden glavnih in pogosto tudi prvih letnih virov dohodka. V slovenskem merilu je svilogojstvo najbolje in najdlje uspevalo v ravnini med reko Sočo in Vipavo, na tako imenovani Goriški ravani, ter deloma v spodnji Vipavski dolini. V ravnini, kjer se zaradi megle in pogostih pozeb niso ukvarjali s sadjarstvom in vinogradništvom, se je v spomladanskem času odvila svilogojska sezona.

Posebno pozornost je avtorica posvetila obravnavi svilogojskih postopkov dela, saj so prav ti v največji meri vplivali na oblikovanje kulture in načina življenja ljudi. O nekdanjem svilogojstvu pričajo tudi preostala murvina drevesa v naseljih in pokrajini. Na Goriškem so murve začeli zasajati v 16., predvsem pa v 17. stoletju, in so stoletja označevala kulturno krajino. Ker se kulturna krajina slovenske Goriške, posebno v času po drugi svetovni vojni, ni tako korenito spremenila kakor italijanska, so se tod ohranile številne večstoletne murve, katerih sorte so za evropski prostor izjemne. V sklepnem delu knjige je slovarček svilogojskih izrazov in izrazov, ki jih je uporabljalo prebivalstvo, ki je živelo s panogo in od nje.

Delo je namenjeno tako strokovni kot laični javnosti. Na podlagi raziskave je mogoče pripraviti razstavo o svilogojstvu na Goriškem ali obuditi tradicionalno gojenje sviloprejk v izobraževalne, kulturne in turistične namene. Želja avtorice je, da bi njeno ovrednotenje murve z vidika kulture in načina življenja prebivalstva spodbudilo raziskave na genskem materialu preostalih murvinih sort, saj knjiga navsezadnje vabi k ohranjanju in varovanju tega drevesa kulturni krajini Goriške.

Kazalo vsebine

Predgovor

Uvod

Oris svilogojskih postopkov

Etimologija

O delu

O vsebini

Pomen svilogojstva in murvinega drevesa

Svilogojstvo in gojenje murve na Goriškem skozi čas

Svilogojstvo na Goriškem po drugi svetovni vojni (po arhivskih virih)

Stanje murv

Pomen svilogojskega pridelka

Svilogojstvo na Goriškem v pripovedih

Svilogojska sezona

Svilogojski delovnik

Delitev dela

Svilogojska oprema

Prostori

Bolezni sviloprejk

Svilogojski dohodek

Odkupne postaje

Otroci v svilogojstvu

Sveti Job

Svila

V obrti

V oblačilni kulturi

Murve

Mesta gojenja

Načini gojenja

Uporabnost

V umetnosti

Po Sloveniji

Ajlant, jamamaj

Sadež

Listje

Les

Sklep

Slikovna priloga

Slovarček izrazov

Krajevno kazalo

Literatura

Viri

Informatorji

Murve in »kavalirji«: Svilogojstvo na Goriškem (Izvleček)

Mulberries and “Cavaliers": Silkworm breeding in the Goriško area (Synopsis)

Gelsi e “cavalieri": La sericoltura nel Goriziano (Sinossi)

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-070-8

Specifikacija

mehka vezava • 17 × 24 cm • 171 strani