Naslov:
Ljudstvo mora spoznati sebe. Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja
Avtor:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Knjiga obravnava nastajanje in oblikovanje narodopisja kot posebne in samostojne vede na Slovenskem in odpira vprašanja o tem, kako naj sodobni bralec razume dela, ki so v iskanju slovenstva in pomena kulture za narodovo samoopredelitev marsikdaj zamolčala informatorjevo izvirno govorico, in njegov jezik in občutja zapisala tako, da bi bila sprejemljiva mestno izobraženemu naslovniku.

Z izhajanjem Kmetijskih in rokodelskih novic leta 1843 je lahko slovenski bralec začel odkrivati bogastvo svoje ljudske kulture. To podobo so mu kazali, »čarali« v potopisih, v domoznanskih spisih in v strokovnih člankih Matija Majar, Davorin Trstenjak, Fran Cegnar, Fran Levstik, Janez Trdina, Matija Valjavec… na koncu stoletja pa Gregor Krek, Ivan Navratil, Karel Štrekelj in Matija Murko…

Upodobitve različnega značaja odpirajo vprašanja o ambivalentnih občutjih in razmerjih raziskovalcev do ljudskega izročila, o (ne)razumevanju informatorjev in o jeziku zapisov. Čas druge polovice 19. stoletja pa je tudi prostor dinamičnega oblikovanja ne le samopodobe slovenstva in kulture, temveč tudi posebnega pogleda, ki si podeli ime narodopisje.

Kazalo vsebine

PRED PODOBAMI

ŽANRI

Prenarodopisno literarčenje

Potopisci in odkrivanje drugega

Podobe domoznanstva

DILEME NARODOPISJA

Razmerje do ljudske kulrure

Med ljubiteljstvom in znanostjo

Jezik raziskovanja ljudske kulture

EPILOG

Viri in literatura

Imensko kazalo

Seznam kratic

Seznam ilustracij

Summary: Images of Ethnography: Research of Folk and Folk Culture in the Second Half of the 19th Century

Založnika

Založba Forma 7 • Založba ZRC

ISBN

961-6182-71-4 (ZRC SAZU)

Specifikacija

trda vezava • 17 × 23 cm • 242 strani • 2 barvni in 55 črno-belih ilustracij

Cena

razprodano