Ljudstvo mora spoznati sebe. Podobe narodopisja v drugi polovici 19. stoletja

Avtor: Jurij Fikfak
Leto: 1999


Knjiga obravnava nastajanje in oblikovanje narodopisja kot posebne in samostojne vede na Slovenskem in odpira vprašanja o tem, kako naj sodobni bralec razume dela, ki so v iskanju slovenstva in pomena kulture za narodovo samoopredelitev marsikdaj zamolčala informatorjevo izvirno govorico, in njegov jezik in občutja zapisala tako, da bi bila sprejemljiva mestno izobraženemu naslovniku.

Z izhajanjem Kmetijskih in rokodelskih novic leta 1843 je lahko slovenski bralec začel odkrivati bogastvo svoje ljudske kulture. To podobo so mu kazali, »čarali« v potopisih, v domoznanskih spisih in v strokovnih člankih Matija Majar, Davorin Trstenjak, Fran Cegnar, Fran Levstik, Janez Trdina, Matija Valjavec… na koncu stoletja pa Gregor Krek, Ivan Navratil, Karel Štrekelj in Matija Murko…

Upodobitve različnega značaja odpirajo vprašanja o ambivalentnih občutjih in razmerjih raziskovalcev do ljudskega izročila, o (ne)razumevanju informatorjev in o jeziku zapisov. Čas druge polovice 19. stoletja pa je tudi prostor dinamičnega oblikovanja ne le samopodobe slovenstva in kulture, temveč tudi posebnega pogleda, ki si podeli ime narodopisje.



Kazalo vsebine

PRED PODOBAMI

ŽANRI

Prenarodopisno literarčenje

Potopisci in odkrivanje drugega

Podobe domoznanstva

DILEME NARODOPISJA

Razmerje do ljudske kulrure

Med ljubiteljstvom in znanostjo

Jezik raziskovanja ljudske kulture

EPILOG

Viri in literatura

Imensko kazalo

Seznam kratic

Seznam ilustracij

Summary: Images of Ethnography: Research of Folk and Folk Culture in the Second Half of the 19th Century




Cena
razprodano


Ključne besede
domoznanstvo
etnologi
kulturna antropologija
ljudska kultura
metodologija
Slovenija
slovenska etnologija
zgodovina




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR