Skip to main content
Kraški kruh. Vas Kopriva na Krasu – njeni kamnolomi in kamnarji.


Avtor: Božidar Premrl
Leto: 2016


Monografija o vasi Kopriva in sosednjih Brjah na Krasu obravnava raznovrstne vidike kamnarstva in kulture kamna v tem pomembnem kraškem kamnarskem središču in na njegovem vplivnem območju v zadnjih dveh stoletjih. Zemljepisnemu in zgodovinskemu orisu obeh vasi, ki umeščata tamkajšnjo kamnarsko dejavnost v prostor in čas, sledijo opisi krajevne arhitekture in njenih značilnostih ter kamnoseških izdelkov in znamenitosti, s posebno pozornostjo do vklesanih napisov in oseb, o katerih govorijo. Jedro knjige so poglavja o koprivskih kamnolomih in kamnarjih. Pri opisih kamnolomov je poudarek na njihovi zgodovini in tradicionalnih načinih pridobivanja in obdelovanja kamna, poglavja o kamnarjih pa obsegajo delovne življenjepise več kot dvesto kamnolomcev, kamnosekov in drugih kamnarjev iz Koprive ter številnih drugih vasi, ki so delali v Koprivi. Dodani so še opisi izdelkov iz koprivskih kamnov in del koprivskih kamnarjev v drugih krajih Primorske in Slovenije ter obsežen slovar narečnih besed. Monografija je še posebno pomembna, ker vrača imena doslej pretežno anonimnim kamnoseškim dosežkom, ki pa so bistvene in reprezentativne sestavine naše nepremične in premične kulturne dediščine.

Obsežna monografija Božidarja Premrla o vasi Kopriva in sosednjih Brjah na Krasu obravnava raznovrstne vidike kamnarstva in kulture kamna v tem pomembnem kamnarskem središču, ki je zlasti v obdobju po drugi svetovni vojni pritegovalo številne delavce in delavke z Gornjega, Dolnjega in Tržaškega Krasa; poleg tega zajema tudi njegovo vplivno območje, ki je segalo od Primorske do osrednje Slovenije z Ljubljano in tja do Jesenic na Gorenjskem. Z njo avtor nadaljuje serijo člankov in knjig, ki obravnavajo takšno tematiko na območju Primorske od Pivke in Košanske doline prek Brkinov in Kraškega roba do Krasa in Vipavske doline ter postopoma zapolnjujejo vrzeli na tem področju kulturne zgodovine. Tematiko obravnava pretežno iz etnološkega zornega kota, v posameznih poglavjih pa ta vidik dopolnjuje z dognanji in metodami umetnostne zgodovine, zgodovine arhitekture in krajevne zgodovine, z epigrafskimi analizami, v sodelovanju z geologi pa tudi z rezultati in spoznanji te stroke.

Bogato in kompleksno vsebino, ki je rezultat petindvajsetletnih terenskih in arhivskih raziskav, je smotrno razporedil v naslednje vsebinske sklope:
- najprej zemljepisni in zgodovinski oris vasi Kopriva in Brje, s katerim umešča tamkajšnjo arhitekturo in kamnarsko dejavnost v prostor in čas, s poudarkom na zadnjih dveh stoletjih;
- opisi arhitekture v obeh vaseh in njihovih značilnosti, ki so v preteklosti prevladovale, zdaj pa jih je ostalo le še za vzorec; posebej so predstavljene (nekdanje) stavbe s kamnito in slamnato kritino;
- natančni opisi kamnoseških izdelkov in znamenitosti; posebne pozornosti so deležni napisi, vklesani v kamen, in osebe, o katerih govorijo;
- geološki podatki o kamninah na zelo zanimivem območju Koprive, kjer se stikajo kar tri geološke formacije, in ljudsko znanje o njih; dalje opisi lokacij in zgodovine približno dvajsetih nekdanjih kamnolomov in odkopov ter tradicionalnih načinov in tehnik ročnega pridobivanja in obdelovanja kamna v njih;
- življenjske zgodbe 235 kamnarjev iz Koprive in z Brij ter kamnarjev iz številnih drugih vasi, ki so delali v koprivskih kamnolomih in kamnoseških delavnicah v zadnjih dvesto letih; življenjepisi kamnarjev so opremljeni z vsemi poglavitnimi osebnimi podatki, govorijo pa predvsem o njihovih poklicnih karierah, o delovnih postopkih v kamnolomih in kamnoseških delavnicah ter rezultatih njihovega dela; splet njihovih zgodb in usod ustvarja svojevrstno fresko gospodarske dejavnosti in vsakdanjega življenja na ozadju naravnih danosti kraške krajine ter zgodovinskih in družbenih razmer na tem območju;
- vsebinski del dopolnjuje pregleden prikaz izdelkov iz koprivskih kamnov in dela koprivskih kamnarjev v številnih drugih krajih Primorske in Slovenije.

V teh poglavjih je ogromno podrobnih biografskih podatkov ter podatkov o naravnem in grajenem okolju, pridobljenih iz ustnih in pisnih virov ter ogledov na terenu, ki jih je avtor skušal vsestransko preverjati in omogočiti njihovo preverljivost z obsežnim znanstvenim aparatom. Faktografske podatke je dopolnil in nadgradil z vsebinskimi povezavami in sintetičnimi prikazi posameznih ožjih tematik.

S primerjalnimi metodami je prišel do pomembnih ugotovitev in odkritij za zgodovino kamnarstva na tem območju. Po značilnih kamninah iz nekaterih koprivskih kamnolomov je prepoznal številne izdelke iz njih in orisal obseg vplivnega območja koprivskih kamnolomov in kamnosekov, po oblikovnih, stilnih in kamnoseških značilnostih izdelkov iz kamna pa mu je uspelo identificirati in atribuirati veliko število doslej anonimnih izdelkov posameznih koprivskih kamnosekov in jim vrniti avtorsko ime. Pri kamnoseških izdelkih z napisi je s pridom uporabil tudi epigrafsko primerjalno metodo, ki jo je vpeljal v raziskovanje avtorstva posameznih primerkov kamnite dediščine v Sloveniji. Po obliki vklesanih črk in števk v napisih, vklesanih v kamen, mu je uspelo identificirati enega najstarejših kamnosekov v Koprivi in mu pripisati številne portone in portale na Krasu in na Vipavskem.

Živost, sočnost in lokalni kolorit daje tej knjigi bogato ustno izročilo pripovedovalcev, ki so pripovedovali zgodbe starih časov v pristni domači govorici. Pogosto beremo v njej dobesedne citate iz njihovih ust ter številne narečne in žargonske besede v zvezi s kamnarskim delom in življenjskim okoljem. Te besede, ki so v ležečem tisku, so na koncu razložene v obsežnem slovarju.

Knjiga o Koprivi, njenih kamnolomih in kamnarjih se odlikuje z enciklopedično širino, natančnimi in izčrpnimi prikazi tematike, z znanstvenim aparatom in bibliografijo ter velikim številom fotografij. Po vsebini bistveno presega domet krajevne monografije in je najbolj obsežno in temeljito delo o kamnarstvu in kulturi kamna na Primorskem in v Sloveniji doslej.



Kazalo vsebine

Predgovor
Zasnova knjige
Vasi Kopriva in Brje pri Koprivi v prostoru in času
Župnijska cerkev sv. Elije in njeni predhodnici v Koprivi in na Brjah
Zgodovina cerkvenih stavb v Koprivi in na Brjah ter izročilo o njih
Koprivci in Brejci zidajo novo cerkev sv. Elije
Koprivski zvonovi in stolpna ura
Pili
Javni spomeniki
Pokopališče in nagrobniki
Domačije – njihove arhitekturne in kamnoseške značilnosti
Skrilnate in slamnate strehe
Hiške
Domačija Zegovih
Druge domačije in kamnoseški izdelki v Koprivi
Še o portonih
Domačije in kamnoseški izdelki na Brjah pri Koprivi
Kamnolomi pri Koprivi in Brjah
Kamnolom Kopriva, Kremenik
Opis kamnoloma in dela v njem po drugi svetovni vojni
Vrabcova java na Kremencah
Konjske stope
Rova, V Rovi
Pri Rovi
Predole
Zaboršt
Ozidje Furlanovo
Ozidje Blaževo
Bašutovce
Podkriž
Podule
Debelak, Pri Debeli peči
Boršt, V Borštu
Tonovšče
Galerijski odkop na parceli Japovih pri Brjah
»Škrlatovi kamnolomi«
Zgodbe koprivskih in brejskih kamnarjev
Kopriva
Jurij Ukmar
Anton Zega pri Gorenjih Mrtanovih
Gorenji Lahovi: Anton Gulič, Venceslav
Bele, Stanko Bele, Severin in Simon Bele
Jaščevi: Franc Gulič, Andrej Gulič starejši in mlajši, Pavel Gulič, Mitja Gulič
Tonetovi: Anton Gulič, Mihael Gulič, Henrik in Stanislav Gulič
Gulčevi ta bogati v Koprivi in Brikni v Kobdilju: Andrej Gulič, Alojz Gulič, Leopold Gulič
Mežnarjevi: Janez, Jožef, Peter in Alojz Ukmar
Markotovi: Jožef Gulič
Vrabcovi: Jožef Vrabec, Štefan Vrabec starejši in sinovi, Blaževi v Križu
Oštiraci: Anton Lavrenčič, Andrej Lavrenčič starejši in mlajši
Anton Lavrenčič - Šemkov
Franc Lavrenčič - France Vǝkcov
Jožef Lavrenčič - Pepi Blaževc
Andrej Bole
Anton Ukmar - Urškin
Zdravko Ukmar - Mrtanov
Gaščevi in Tone Matjolov
Brata Franc in Anton Ukmar - Muščeva in Stanislav Škapin
Franc Ukmar - Meten
Ivan (Janez) Ukmar - Smodinov
Matija Zega - Zegov
Anton Zega - Krtov
Jožef in Franc Petvar od Dolenjih Mrtanovih
Štefan Švagelj - Lukov in njegov sin Alojzij
Peter Švagelj - Guštinčkov
Miha Mercina - Mrcinov starejši in mlajši
Oskar Pegan - Drejcov
Alojz Srednik - Drejcov in Franc Srednik - Majerjev
Franc Gec - Gecov
Anton Škerlj - Tišlerjev
Viktor Živec - Žingarski
Boris Žvab - Janezkov
Franc Žvab - Matevžkov
Franc Berščak
Jožef Lisjak - Jernejev
Alojz Živec - Šucov
Franc Fabjan
Zoro Polenčič
Jožef Mljač
Jolanda Pangos, poročena Lisjak
Brje pri Koprivi
Pihlevi: Jožef Jurca, Vincenc, Andrej in Ludvik Jurca, Emil Jurca
Japovi: Anton Gulič, Jožef Gulič
Dokovi: Jožef Ukmar starejši in mlajši, Albin Ukmar
Baretovi: Franc Novič, Božidar Novič
Pokovi: Andrej Jurca, Milan Jurca
Andrej Koruza - Rezelcov
Edvard Novič - Štefetov
Ivan Ladislav Štolfa - Štefetov
Zofija Orel - Lukova
Franc Orel
Kamnarji s tržaškega Krasa, ki so delali in živeli v Koprivi
Nabrežina, Italija
Ivan Pertot
Milan Pertot
Marij Purič iz Repniča
Kamnarji iz drugih kraških vasi, ki so delali v koprivskih kamnolomih
Avber: Celestin Klavora, brata Jožef in Alojz Počkar, Roman Kos, Milan Tomažič, Franc Orel
Brje pri Komnu: Alojz Tragin starejši in mlajši, Damjan Pangos, Jožef Žežlina, Pavel Frankič, Alojz Frankič, Ludvik Kosmina, Bruno Rebula, Drago - Karel Lavrenčič, Jožef Grgič
Coljava: Milan Bandelj
Gornja Branica - Čehovini in Kodreti: Adolf Čehovin starejši in mlajši, Franc Čehovin, Jožef Trampuž, Franc Školaris, Žarko Šfiligoj, Magda Štemberger, poročena Marinič, Mihaela Rustja, poročena Šalamon, Jožef Čehovin, Jožef Jamšek, Alojz Jeranče, Albin Mahnič
Dobravlje: Adalbert Avsec
Dutovlje: Ivan Rončelj, Anton Tavčar, Alojz Kosič, Alojz Štok, Zoro Tavčar, Albin - Zoro Filipčič, Miro Gomezelj
Godnje: Stanislav Tavčar
Gabrovica: Viktor Colja, Viktor Guštin, Srečko Kesmič, Gabrijel Jeram
Gorjansko: Čelkovi - Jožef Petelin starejši, Jožef Petelin mlajši in Andrej Petelin; Avgust Jelen, Elio Jelen, Franc Božič, Leopold Božič, Ivan Suban, Milovan Adamič, Živko Lavrenčič, Jožef Uršič, Ludvik Uršič, Marij Čotar, Alojz Čotar, Orest Štrekelj, Ladislav Colja
Gradnje: Albin Škrk
Hruševica: Ernest Pavlica, Franc Trampuž, Emil Zega, Bernard Furlan, Andrej Krt, Franc Krt, Stanislav Grča, Drago - Karol Bolje, Albert Grmek, Zofija Milena Lisjak, poročena Kokoravec, Danica Lisjak, poročena Koruza, Marija Krt, poročena Filipčič, Milena Krt, poročena Bandelj, Alojz Krt, Milena Krt, po- ročena Poles, Alojz Lisjak, Leopold Bremec, Marta Zega, poročena Širca, Franc Saksida, Salvatore Erminio Rossanese
Kazlje: Ludvik Pupis, Ivan Seražin, Jožef Rener, Jožef Vran, Jožef Orel
Klanec pri Komnu: Franc Terčon
Kobdilj: Silvester Trebižan, brata Jožef in Alojz Fabjan, Jožef Orel s hčerjo Antonijo
Kobjeglava: kamnoseki Nacki, Alojz Abram, Anton Mesar, brata Ladislav in Anton Ostrouška, Jožef Grmek, Franc Grmek, Jožef Marc
Kosovelje: Milan Žerjal, Gabrijel Colja, Franc Meržek, Gino Croatto
Pliskovica: Jožef Vrabec, Alojz Žerjal, Rafael Ružič, Viktor Ružič, Miroslav Žerjal, Karlo Kosič, Franc Čuk, Franc Širca, Avgust Štemberger, Srečko Žerjal, Alojz Širca, Aleksander Alojz Vrabec, Jožef Šuc, Franc Gomolj, Stanislav Žerjal, Rafael Stanislav Uršič, Ciril Kosič, Alojz Pangos
Ponikve: Milan Fabjan, Jožef Jazbec, Aldo Petelin, Emil Gec, Viktor Colja, Metod Kobal
Skopo: Ferdinand Šuc, Anzelm - Željko Šuc, Jožef Živec, Olga Grmek, poročena Mržek, Jožica Živec, poročena Hrovatin
Sveto: Anton Vodopivec, Vid Lozej
Štanjel: Ernest Švagelj, Marjan Švagelj, Alojz Jerič starejši, Alojz Jerič mlajši, Klavdij Jerič, Alojz Breščak, Jožef Mihelj, Danilo Grča
Tupelče: Ivanka Grmek, poročena Furlan, Olga Grmek
Temnica: Alojz Rijavec
Tomačevica: Aleksander Ščuka
Veliki Dol: Ivan Prinčič, Franc Živec, Cveto Rebula, Zdravko Rebula, Marjo Franc Svetlič
Volčji Grad: Stanislav Rebula
Zagrajec: Edvard Tavčar
Dela koprivskih kamnosekov in dela iz koprivskih kamnov v drugih krajih
Primorska
Druge pokrajine
Slovar narečnih in žargonskih besed
Slovarček tujih besed
Razlage strokovnih in drugih izrazov
Razlage poimenovanj kamnarskih poklicev
Viri in literatura
Pripovedovalci
Strokovni svetovalci

 
   


Še ...

KRAŠKI KRUH; Demokracija 17.11.2016

Vojko Urbančič: IN NA KRASU ŽIVI KRAŠEVEC, KI JE PRAV TAK KOT KAMEN; Delo 25.10.2016 (tudi na Delo.si)

O. K.: KRAŠKI KRUH O KAMNARJIH IN KAMNOLOMIH; Primorski dnevnik 7.9.2016

K. R.: KRAŠKI KRUH; Delo 13.9.2016

Iztok Ilich: KRAŠKI KRUH; Bukla 14.9.2016

Marijan Zlobec: KRAŠKI KAMNOLOMI IN KAMNARJI V KOPRIVI IN NA BRJAH; Marijanzlobec.wordpress.com 20.9.2016

Profil: dr. Božidar Premrl (Ksenija Horvat); RTV SLO 27.10.2016



Cena
razprodano


Ključne besede
arhitektura
arhitekturna dediščina
biografije
Brje pri Koprivi
domoznanstvo
kamnolomi
kamnoseki
kamnoseštvo
Kopriva
Kras
kras (geologija)
pokrajina
urbanizem
zgodovina




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR