Naslov:
Biti direktor v času socializma. Med idejami in praksami
Uredila:
Drugi avtorji:
Leto:
Zbirka:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Knjiga je rezultat študija arhivskega in drugega dokumentarnega gradiva in uporabljenih intervjujev s pomembnimi slovenskimi direktorji iz časa druge jugoslovanske države. Prikazane so temeljne strukturne značilnosti in konfiguracije socialističnega družbeno ekonomskega sistema, v katerem se je kljub ideološkim oviram po 1960 razvijalo slovensko podjetništvo in direktorji.

Zgodovinski vpogled v dogajanje je napisal Jože Prinčič: V »Pogledu v zgodovino slovenske-ga podjetništva« razpravlja o nastajanju in oblikovanju podjetništva na slovenskem ozemlju od prvih začetkov v drugi polovici 19. stoletja pa do nastanka slovenske države leta 1991. Težišče je na obdobju 1945 do 1991. »Direktorska funkcija v jugoslovanskem socialističnem gospodarskem sistemu« je bila vedno predmet spora in polje razprav, tipičnih za sistem, v katerem je politika urejala ekonomijo. V razpravi »Pot do uspešnega direktorja« Prinčič pokaže na strukturne in druge pogoje in okoliščine, ki jih je moral posameznik upoštevati, da je lahko postal uspešen direktor. V razpravi »Največja in uspešna slovenska podjetja v drugi polovici 20. stoletja« J. Prinčič prikaže nekatera najbolj pomembna slovenska podjetja, uspešna tudi po razpadu socialističnega sistema.

Jurij Fikfak je v uvodni razpravi »Domače in tuje raziskovanje podjetništva« načel vprašanja tako ustreznega prijema kot izbrane kvalitativne metodologije. Vprašanja razmerij med ekonomijo, politiko in družbenim sistemom obravnava v besedilu »Direktor med idejo in prakso«, v kateri ugotavlja veliko mero pragmatičnosti v stališčih direktorjev. Narativni in ekspertni intervjuji pa so podlaga razpravi »Direktor v času socializma«.

Jeffrey D. Turk v članku »Zakaj so pripovedi direktorjev pomembne?« načenja premislek o potrebi po kvalitativnem raziskovanju, v prispevku »Iskalci Slovenski direktorji kot iskalci med domačim okoljem in zunanjim svetom« pa analizira razmerje med direktorji in zunanjim, predvsem zahodnim svetom.

Tatiana Bajuk Senčar v razpravi »Direktorji in družbene mreže« ugotavlja, da so bile družbene mreže, v katerih so bili direktorji, partijski sekretarji idr. konstitutivni element tako pri kadrovanju, pri sami pomoči podjetjem ter pri njihovem gospodarjenju. »Direktorji in večplastnost identitete« pa odpirajo vprašanje o posebnih identitetah in položajih, ki so jih direktorji zavzemali.

V sklepnem poglavju so povzete ugotovitve raziskovalcev.

Kazalo vsebine

Predgovor

Jurij Fikfak, Direktorji med socializmom in kapitalizmom

Jože Prinčič, Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva

Jeffrey D. Turk, Zakaj pripovedi?

Jože Prinčič, Direktorska funkcija v jugoslovanskem socialističnem gospodarskem sistemu

Jože Prinčič, Pot do uspešnega direktorja

Jurij Fikfak, Od utopije do tranzicije

Tatiana Bajuk Senčar, Meje in identitete

Jeffrey D. Turk, Slovenski direktorji kot iskalci in povezovalci med domačim okoljem in zunanjim svetom

Tatiana Bajuk Senčar, Direktorji in družbene mreže

Jože Prinčič, Največja in uspešna slovenska podjetja v 2. polovici 20. stoletja

Jurij Fikfak, Med idejami in praksami

Jurij Fikfak, Jože Prinčič, Jeffrey D. Turk, and Tatiana Bajuk Senčar, To be a director in the time of socialism. Between ideas and practice

Seznam kratic

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-106-4

Specifikacija

trda vezava • 17 × 24 cm • 280 strani

Cena

razprodano

E-objave

(3 MB)