Urbane prihodnosti: Zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
-
Vodja projekta na ZRC
Doc. dr. Saša Poljak Istenič Sodelavci
Doc. dr. Tatiana Bajuk Senčar, Izr. prof. dr. Miha Kozorog, dr. Nina Vodopivec, Inštitut za novejšo zgodovino, izr. prof. Katja Hrobat Virloget, Fakuteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, izr. prof. dr. Valentina Gulin Zrnić (vodja projektne ekipe; Institut za etnologiju i folkloristiku), red. prof. dr. Jasna Čapo (Institut za etnologiju i folkloristiku), dr. Marina Blagaić Bergman (Institut za etnologiju i folkloristiku), doc. dr. Tihana Rubić (Odsjek za etnolgiju i kulturnu antropologiju FFZG), red. prof. dr. Nevena Škrbić Alempijević (Odsjek za etnolgiju i kulturnu antropologiju FFZG)-
Šifra
J6-2578
-
Trajanje projekta
1. november 2020–31. oktober 2023 -
Finančni vir
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Hrvatska zaklada za znanost
Prihodnost vpliva na sedanjost ravno tako kot preteklost, je pred več kot stoletjem poudaril Friedrich Nietzsche. To dejstvo se trenutno kaže v gibanjih za boljšo prihodnost, pa tudi v globalnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih razvojnih strategijah. Čeprav prihodnost v zgodovini ni bila deležna eksplicitne pozornosti etnoloških/antropoloških raziskav, so samonikla sklicevanja nanjo spodbudila disciplinarni obrat k prihodnosti.
Ta projekt je namenjen poglobljenim raziskavam ustvarjanja prihodnosti v izbranih slovenskih in hrvaških mestih. Ustvarjanje prihodnosti se nanaša na celovito razumevanje elementov, ki se povezujejo v predstavljanju, predvidevanju in zaznavanju prihodnosti – kognitivno, diskurzivno in afektivno – pa tudi v načinih vsakdanjega življenja in sodelovanjih, ki izražajo določen odnos do prihodnosti. “Prihodnost” kot (novejši) predmet preučevanja v etnološkem/kulturnoantropološkem smislu velja za kulturno in kontekstualno pogojeno ter skupaj s predstavami o verjetnostih in možnostih, ki so imanentne prihodnosti, postavlja temelje za raziskovanje številnih urbanih prihodnosti – zaželenih in nezaželenih, uradnih in alternativnih, podprtih in uporniških, spornih, izzivalnih, pa tudi nevidnih, “utišanih” ali “ukradenih”.
Proces ustvarjanja urbane prihodnosti bodo raziskovalci analizirali tako z vidika od zgoraj navzdol (strateški dokumenti in vizije izbranih mest) kot od spodaj navzgor (civilna združenja in pobude), pa tudi z vidika posameznika (izkušnje, pričakovanja, prakse zlasti mlajših prebivalcev mest). Projekt je trdno zasidran v etnografiji in diskurzivni analizi ter bo prepletal tri osi raziskovanja: javni prostori (v prihodnost usmerjeni prostorsko-družbeni urbani projekti in njihov potencial za povečanje družbene integracije, vključenosti, zdravja in dobrega počutja mestnih prebivalcev); ustvarjalnost in inovacije (ustvarjalna središča, ki so jih razvili različni akterji za oblikovanje in spodbujanje dobrih praks, izobraževanja in družbenega udejstvovanja, ki si zamišljajo prihodnost); in participacija (načini, kako prebivalci uveljavljajo “pravico do mesta”, ki prispevajo k trenutnim razpravam o učinkovitem upravljanju mest kot pogoju za živo in trajnostno urbano prihodnost).
Projektno skupino sestavlja deset raziskovalcev – po pet iz vsake države – ki so že medsebojno sodelovali. Z združevanjem njihovega znanja želi projekt vzpostaviti širšo mrežo primerjalnih etnoloških/kulturnoantropoloških (urbanih) raziskav prihodnosti. Pokazal bo, da so globalno majhna, obrobna in “navadna” mesta, kakršna imamo v Sloveniji in na Hrvaškem, izzivalno polje za raziskave urbanih prihodnosti in prispevajo k nadaljnjemu razvoju teorije urbanih študij. Pričakovano je, da bo ta prva srednjeročna bilateralna raziskava slovenskih in hrvaških etnologov/antropologov po osamosvojitvi obeh držav okrepila tudi čezmejno akademsko sodelovanje, usmerila etnologijo/antropologijo v obeh državah v preučevanje prihodnosti in disciplini umestila na svetovni zemljevid tovrstnih raziskav.
Pregled literature: obstoječe raziskave, koncepti, pristopi, metodologije, trendi.
Diskurzivna analiza: strateški dokumenti, medijske objave, vsakdanji diskurz.
Terensko delo: etnografija izbranih mest, čezmejna raziskava, študentske terenske vaje.
Diseminacija: komunikacijski kanali (spletna stran, družbena omrežja), predstavitve projekta na javnih prireditvah, okrogle mize z urbanimi strokovnjaki in drugimi akterji, razstava, sodelovanje s festivalom znanstvenega značaja, konferenčni paneli in predavanja, zaključna konferenca, znanstveni članki, monografija, učni načrt univerzitetnega predmeta, priporočila za urbane politike, agenda za čezmejni raziskovalni center urbanih prihodnosti.