Urbane prihodnosti: Zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih

Prihodnost vpliva na sedanjost ravno tako kot preteklost, je pred več kot stoletjem poudaril Friedrich Nietzsche. To dejstvo se trenutno kaže v gibanjih za boljšo prihodnost, pa tudi v globalnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih razvojnih strategijah. Čeprav prihodnost v zgodovini ni bila deležna eksplicitne pozornosti etnoloških/antropoloških raziskav, so samonikla sklicevanja nanjo spodbudila disciplinarni obrat k prihodnosti.

Ta projekt je namenjen poglobljenim raziskavam ustvarjanja prihodnosti v izbranih slovenskih in hrvaških mestih. Ustvarjanje prihodnosti se nanaša na celovito razumevanje elementov, ki se povezujejo v predstavljanju, predvidevanju in zaznavanju prihodnosti – kognitivno, diskurzivno in afektivno – pa tudi v načinih vsakdanjega življenja in sodelovanjih, ki izražajo določen odnos do prihodnosti. “Prihodnost” kot (novejši) predmet preučevanja v etnološkem/kulturnoantropološkem smislu velja za kulturno in kontekstualno pogojeno ter skupaj s predstavami o verjetnostih in možnostih, ki so imanentne prihodnosti, postavlja temelje za raziskovanje številnih urbanih prihodnosti – zaželenih in nezaželenih, uradnih in alternativnih, podprtih in uporniških, spornih, izzivalnih, pa tudi nevidnih, “utišanih” ali “ukradenih”.

Proces ustvarjanja urbane prihodnosti bodo raziskovalci analizirali tako z vidika od zgoraj navzdol (strateški dokumenti in vizije izbranih mest) kot od spodaj navzgor (civilna združenja in pobude), pa tudi z vidika posameznika (izkušnje, pričakovanja, prakse zlasti mlajših prebivalcev mest). Projekt je trdno zasidran v etnografiji in diskurzivni analizi ter bo prepletal tri osi raziskovanja: javni prostori (v prihodnost usmerjeni prostorsko-družbeni urbani projekti in njihov potencial za povečanje družbene integracije, vključenosti, zdravja in dobrega počutja mestnih prebivalcev); ustvarjalnost in inovacije (ustvarjalna središča, ki so jih razvili različni akterji za oblikovanje in spodbujanje dobrih praks, izobraževanja in družbenega udejstvovanja, ki si zamišljajo prihodnost); in participacija (načini, kako prebivalci uveljavljajo “pravico do mesta”, ki prispevajo k trenutnim razpravam o učinkovitem upravljanju mest kot pogoju za živo in trajnostno urbano prihodnost).

Projektno skupino sestavlja deset raziskovalcev – po pet iz vsake države – ki so že medsebojno sodelovali. Z združevanjem njihovega znanja želi projekt vzpostaviti širšo mrežo primerjalnih etnoloških/kulturnoantropoloških (urbanih) raziskav prihodnosti. Pokazal bo, da so globalno majhna, obrobna in “navadna” mesta, kakršna imamo v Sloveniji in na Hrvaškem, izzivalno polje za raziskave urbanih prihodnosti in prispevajo k nadaljnjemu razvoju teorije urbanih študij. Pričakovano je, da bo ta prva srednjeročna bilateralna raziskava slovenskih in hrvaških etnologov/antropologov po osamosvojitvi obeh držav okrepila tudi čezmejno akademsko sodelovanje, usmerila etnologijo/antropologijo v obeh državah v preučevanje prihodnosti in disciplini umestila na svetovni zemljevid tovrstnih raziskav.