Hraniti zmago: Preskrba s hrano in postimperialna tranzicija v čeških deželah in Sloveniji, 1918-1923

Projekt preučuje postimperialno tranzicijo na Češkem in v Sloveniji med 1918 in 1923 z vidika preskrbe s hrano. Preskrba s hrano je eden ključnih elementov vsakdanjega življenja običajnih ljudi, kot tudi pomembno sredstvo za ohranjanje državne oblasti. Medtem ko je neuspeh pri racioniranju med prvo svetovno vojno pospešil propad Avstro-Ogrske, so se države naslednice morale soočiti s podedovanim družbenim nemirom in dokazati svoje oblastne ambicije z uspešnim upravljanjem nadaljnjega pomanjkanja hrane in prikrajšanosti potrošnikov. Osredotočanje na preplet med državnimi politikami in njihovimi posledicami na lokalni ravni, omogoča analizo vzpostavljanja individualnih in skupinskih agend, spremenljivih lojalnosti in vzpostavljanja države. Z izbiro strukturno podobnih empiričnih primerov iz čeških in slovenskih regij dobimo možnost medregionalnih primerjav lokalnih različic izgradnje povojnega reda, utemeljenega na etosu zmage v vojni.
V 19. in v zgodnjem 20. stoletju je bilo češko-slovensko sodelovanje zelo intenzivno; Čehi so bili za člane slovenske politične elite pogost vzor. To je zagotovo veljalo za večino slovenskih politikov, ki so jeseni 1918 pograbili oblast in ustvarili Slovenijo kot upravno enoto, ki je vsebovala več nekdanjih habsburških ozemelj. Zaradi tega bo ta raziskovalni projekt poskušal odkriti prenos/replikacijo preskrbnih politik iz ene države naslednice v drugo.
Obe državi sta bili po definiciji sestavljeni državi, saj sta združevali več ozemelj s specifičnim predhodnim razvojem in neodvisnimi upravnimi strukturami. To pomeni, da sta morali obe upravi ponovno vzpostaviti hierarhijo poveljevanja in prilagoditi obstoječe upravne organe. Analiza organizacije preskrbe s hrano bo tako zagotovila vpogled v post-imperialne upravne zapuščine. Predhodne raziskave nakazujejo, da so uradniki v obeh regijah pogosto uporabili obstoječe avstrijske vojne politike in postopke v zvezi s proizvodnjo, cirkulacijo in potrošnjo (npr. "Zentralstellen" za različne dobrine, sodno preganjanje vojnega dobičkarstva in skrivanja hrane, racioniranje itd.). Toda bilo je tudi veliko prelomov, saj so bile včasih potrebne nove politike in prakse.
Primerjava preskrbe s hrano v dveh nasledstvenih državah, ki temelji na podrobnih raziskavah izbranih krajev, bo zagotovila vpogled prav v to prepletanje med starimi in novimi v prvih povojnih letih. To je ustvarilo nekaj, kar ni bilo niti povsem novo (kot so trdili nacionalisti in bolj tradicionalno zgodovinopisje) niti zgolj nadaljevanje starega (kot implicitno sugerira nekaj nedavnih del). Primerjava krajev v dveh nasledstvenih držav bo pokazal različne povojne poti, ki so se razvile kljub skupni zgodovine pred letom 1918. Osvetlila bo razlike in podobnosti v top-down politikah, ki so jih izvajali državni akterji v obeh držav, in tudi agende, ki so prihajale od spodaj (pritisk podhranjenih mas).
Če povzamemo: cilj projekta je, da na nastanek povojne ureditve v dveh zmagovalnih državah pogledamo z nove perspektive, s poudarkom preskrbi s hrano v medregionalni primerjavi med češkimi in slovenskimi kraji. Cilj projekta je zagotoviti pomembne nove vpoglede, ki bodo imeli širši makroregionalni pomen in bodo morebiti služili kot podlaga za nadaljnje raziskave drugih regij nekdanje Habsburške monarhije.