Vsakdanjik v folklornih obrazcih

Od 5. do 7. maja 2026 je v Ljubljani, v Gosposki dvorani, potekala mednarodna konferenca Everyday Life in Short Folklore Forms. Konferenca je bila organizirana kot ena izmed zaključnih dejavnosti projekta Jezik, kultura in vrednote: gospodarska podoba vsakdanjika v folklornih obrazcih (ARIS J6-50197), ki ga vodi Saša Babič in ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Tako kot v okviru samega projekta je bila tudi na konferenci folklora obravnavana kot eden izmed pomembnih kulturnih kodov vsakdanjega življenja. Raznovrstni in izrazito zanimivi prispevki so se ukvarjali z vprašanji, kaj nam folklora lahko pove o vsakdanjiku v diahroni in sinhroni perspektivi, kako se prepletata jezik in kultura ter kako se skozi različne folklorne obrazce vzpostavljajo povezave med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo – saj, kot poudarjajo teoretiki jezika in kulture, denimo Bahtin in Kristeva, v kulturi nič ne izgine, temveč se nenehno preoblikuje, nalaga v nove pomenske plasti ter vzpostavlja kot mreža prepletov in referenc.

Konferenca je bila izrazito interdisciplinarna in mednarodna. Temam izražanja različnih domen vsakdanjika v folklornih obrazcih so raziskovalci in raziskovalke pristopili skozi raznolike metodološke pristope, teoretske podlage in interpretativne perspektive. Na konferenci so sodelovali udeleženci in udeleženke iz Slovenije, Litve, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Irske, Srbije, Finske, Estonije, Grčije in Združenih držav Amerike.

Posebna pozornost je bila namenjena tako tradicionalnim kratkim folklornim formam, kot so pregovori in uganke, analiziranim predvsem na podlagi folklornega gradiva in zbirk iz 19. in 20. stoletja, kot tudi sodobnim folklornim oblikam in njihovim transformacijam v novih družbeno-kulturnih kontekstih. Prispevki so obravnavali sodobne situacijske reke, družinske knjige gostov, javne napise in znake, povezane s psi, gasilske ukaze, skrivne jezikovne igre, meme ter različne procese remedijacije folklornih oblik. Posebno zanimanje je bilo namenjeno tudi vprašanjem kreativnosti, prilagajanja tradicionalnih oblik sodobnemu vsakdanjiku ter novim načinom njihovega kroženja in pomenjenja.

Tematsko je bila konferenca izjemno bogata. Udeleženci in udeleženke so se posvetili različnim področjem vsakdanjega življenja: reprezentacijam podkupovanja, materialnega blagostanja, moralnih vrednot, oglaševanja, časa, družinskih odnosov, spolnih vlog in različnih načinov komunikacije med družbenimi skupinami, ter vplivom tujih jezikov in izrazov na vsakdanji diskurz, marljivosti, skrbi zase ter čustvenim in kognitivnim vidikom sodobnega vsakdanjika, med drugim stresu in strahu.

Posebej ponosni smo bili tudi na dve plenarni predavanji. Prvi dan je Wolfgang Mieder (University of Vermont, ZDA) predstavil predavanje z naslovom »Internet nikoli ne pozabi«: futuristični pogled na svet v sodobnih ameriških pregovorih. V njem je poudaril, da so pregovori univerzalni, vseprisotni in da komentirajo vse vidike življenja. Na podlagi gradiva iz The Dictionary of Modern Proverbs (Mieder, Shapiro, Doyle 2012) je pokazal, kako pomembni so pregovori ne le za razumevanje preteklosti in sedanjosti, temveč tudi za konceptualizacijo prihodnosti. To je ponazoril s primeri, kot so: »Children are our future«, »The future is not what it used to be«, »The future is a moving target«, »Dreams can’t come true unless you wake up and go to work« ter »If you can dream it, you can do it«.

Drugi dan je Dorothy Noyes (Ohio State University, ZDA) izvedla plenarno predavanje z naslovom Od »je« k »naj bi« in nazaj: pregovor in maksima v ekonomiji izobilja. Osredotočila se je predvsem na položaj in vlogo pregovorov v sodobnem vsakdanjiku ter izpostavila, da se pregovori danes vse bolj približujejo maksimam, kar kaže tudi na pomemben epistemološki premik: od kolektivnega poskusa razumevanja sveta k poudarjeni vlogi posameznika v njem. Ob tem je pokazala, kako se tradicionalni pregovori danes preoblikujejo, minimalizirajo in zgoščajo v kratke izjave, kot je »It is what it is« oziroma »Je, kar je«.

Prvi konferenčni dan smo zaključili z izjemno zanimivim pogovorom, ki ga je vodila Babič z Miederjem in Noyes. Govorili so o svojih začetkih ukvarjanja s folkloristiko, o nujnosti razmišljanja o tem, kaj folklorne forme pomenijo danes, zakaj se določeni vzorci ponavljajo in kako se tradicionalne oblike skozi čas spreminjajo, preoblikujejo ter dobivajo nove pomene v sodobnih družbenih kontekstih.

Drugi dan konference smo zaključili z vodenim ogledom Ljubljane, v okviru katerega nam je Urban Logar predstavil številne skrite kotičke mestnega jedra ter plasti prepletenih tradicij in zgodb, ki soustvarjajo kulturni spomin mesta.

Everyday Life in Short Folklore Forms – Conference Program – SLN_0.pdf