Državni in narodni prazniki na območju bivše Jugoslavije med 19. in 21. stoletjem

Raziskovalci z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani od leta 2011 sodelujemo pri raziskovalnem projektu Prazniki in oblikovanje skupnosti na Slovenskem, ki ga vodi prof. dr. Božidar Jezernik.* Doslej sta v okviru projekta izšli knjiga Politika praznovanja (2013) in Praznična večglasja (2014).

Ker smo se doslej ukvarjali deloma z zgodovino prazničnega koledarja od 19. stoletja do danes, s političnimi vidiki praznikov in različnimi prazniki in prazničnimi praksami iz vidikov vzajemne konstituiranosti praznikov in različnih kolektivitet, pretežno v slovenskih okvirih, bi radi svoja dozdajšnja spoznanja primerjali s sorodnimi raziskovalnimi izsledki na območju, ki nas zgodovinsko tesno povezuje, formalno od začetka prve jugoslovanske države, ko so se tradicionalnim narodnim, ljudskim praznikom na koledarju pridružili še skupni državni prazniki. Zanima nas, kako so ti povezovali ali razdruževali prebivalstvo jugoslovanske države in v kakšnih razmerjih so bili z drugimi narodnimi prazniki. Tudi v drugi jugoslovanski državi po 2. svetovni svetovni so koledar obarvali novi, socialistični prazniki, ki so ob siceršnjih ekonomskih in socialnih spremembah ustvarjali nov ritem časa. Kakšne so bile njihova državna in narodne odmevnosti in kaj se je z njimi zgodilo po razkroju skupne socialistične države? Kateri so jih nadomestili? Kakšna je bila v posamičnih obdobjih med 19. in 21. stoletjem (pred 1. svetovno vojno, v letih med 1. in 2. svetovno vojno, po 2. svetovni vojni) recepcija starih in novih koledarskih praznikov ne le na političnih agendah oblastnikov, temveč tudi med različnimi skupinami (nacionalnimi, verskimi, profesionalnimi, socialnimi, generacijskimi ...) ljudi?

program_konference.pdf

povzetki.pdf