Tkanje sprememb: Nove tekstilne zgodbe v Alpah

V okviru Interreg projekta AlpTextyles, pri katerem sodeluje tudi Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, vas v četrtek in petek, 28. in 29. avgusta, vabimo na nekaj zaključnih dogodkov, kjer bomo predstavili izsledke projekta, katerega namen je bil iz tradicionalnih pristopov, ki so bili za izdelovanje različnih tekstilnih izdelkov v preteklosti v rabi na območju Alp, izluščiti trajnostne postopke, ki bi lahko pomagali narediti sodobno tekstilno industrijo manj onesnažujočo.  

V četrtek, 28. avgusta, bo v Sokolskem domu v Škofji Loki ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Tekstilne zgodbe Alp. Tam bodo na ogled panoji in izdelki, narejeni v sklopu projekta in v sodelovanju z različnimi partnerji. Predstavljeno bo, kako se je v projektu v sodelovanju s Turističnim društvom Davča obnovilo staro prakso pridelave in predelave lanu. Le malokdo danes še ve, da je bila Škofja Loka z okolico v 19. stoletju eno od najmočnejših središč izdelovanja lanenih jader, je povedala dr. Katarina Šrimpf Vendramin, raziskovalka Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. V začetku 20. stoletja so jih z naprednejšimi industrijskim postopki izrinili izdelovalci iz Češke in Moravske, dokler se niso bili tudi ti prisiljeni umakniti novi vsemogočni iznajdbi: sintetičnim vlakom. Danes se v imenu trajnosti spet poskuša vračati k lanu, katerega sajenje v Švici spodbujajo celo z državnimi subvencijami, in sicer zaradi večje biodiverzitete, saj je dobrodošla popestritev monokulturnih površin, kjer raste samo pšenica. 

Na razstavi v Sokolskem domu bo na ogled tudi t. i. volnena banka – izbor vzorcev voln različnih alpskih pasem ovac, med katerimi je tudi avtohtona slovenska, jezersko-solčavska pasma. V okviru projekta so preskušali, katere vrste obdelava volne – tkanje, polstenje ali pletenje je najbolj primerna za posamezen tip volne. Del razstave so še izdelki študentov Fakultete za dizajn iz Ljubljane, narejeni v sklopu večmesečnih delavnic, posvečenih prenosu znanj, ter izdelki iz kombinacije slovenske volne, obarvani z naravnimi barvili, ki so nastali v procesu testiranja izdelave naravnih pigmentov pri švicarskem partnerju Mediplantu. Obiskovalci razstave si bodo lahko ogledali še videoposnetke različnih tradicionalnih tekstilnih praks in videodokumentacije projektnega dela ter prisluhnili Prepletenim nitim, nizu kratkih govorov (po vzoru TEDtalks), v katere bodo govorci in govorke vpletli eno od štirih rdečih niti projekta: povezovanje, trajnost, veščine, dediščina, krožnost. Vabljeni!

Naslednji dan, v petek, 29. avgusta, bodo organizirali prav posebno krožno vožnjo po Sloveniji, ki se bo začela v Ljubljani ob 9. uri zjutraj, od koder nas bo avtobus odpeljal do kolodvora na Jesenicah. Tam se bomo presedli na vlak in z njim oddrdrali do Nove Gorice. In medtem ko bodo vagoni drseli skozi čudovito alpsko pokrajino, ne bomo le zrli skozi okno, temveč bodo potekale t. i. izkustvene delavnice, v okviru katerih bodo predstavili postopek suhega polstenja, priredili bodo kviz o konceptih etičnega sodelovanje z lokalnimi in avtohtonimi skupnostmi ter izdelali skupno umetnino, sestavljeno iz posameznih kosov z vezenjem. V Novi Gorici, v prostorih knjigarne in kavarne Maks, pa bo nato popoldne predavanje z naslovom Tkemo dialog: navdih za prihodnost Monice Boța Moisin, ustanoviteljice Pobude za priznanje kulturno-intelektualne avtorske pravice (Cultural Intellectual Property Rights Initiative®). Sledila mu bo okrogla miza o osrednjih spoznanjih projekta AlpTextyles in o vizijah za nadaljnji razvoj tekstilnega ekosistema v Alpah. Vrnitev v Ljubljano – z avtobusom – je predvidena ob 21. uri.

V sklopu projekta AlpTextyles je že izšla tudi znanstvena monografija z naslovom Alpine Textile Heritage. An Overview, ki je na voljo v prostem dostopu na spletu. Gre za prvi celostni pregled alpske tekstilne dediščine v celotnem alpskem prostoru od Francije in Italije, preko Avstrije in Švica do Slovenije, je še poudarila Šrimpf Vendramin.