Barbara Turk Niskač je rojena leta 1982 v Ljubljani. Leta 2007 je zaključila univerzitetni študij etnologije in kulturne antropologije z diplomskim delom »Kaos in kozmos med albanskim in makedonskim prebivalstvom v Gostivarju, v Makedoniji«, ki je nastalo med devet mesečnim bivanjem v Makedoniji. Za nalogo je prejela fakultetno Prešernovo nagrado. Med leti 2008 – 2016 je bila kot mlada raziskovalka in asistentka zaposlena na oddelku za etnologijo in antropologijo. V teh letih je izvajala vaje popularna kultura, antropologija turizma in vizualna antropologija, v letu 2017/2018 pa tudi vaje in kot docentka seminar epistemologija vsakdanjega življenja. Leta 2016 je doktorirala z doktorsko disertacijo »Med igro in delom: Etnografska raziskava učenja v zgodnjem otroštvu«, v okviru katere je v dveh slovenskih vrtcih raziskovala odnos med igro, delom in učenjem v predšolskem obdobju. Kot doktorska študentka je leta 2008 prejela štipendijo Univerze v Ljubljani za gostovanje na Centru za interdisciplinarne podiplomske študije Univerze v Sarajevu, smer Religijske študije. Leta 2016 je prejela Fulbrightovo štipendijo za gostovanje na Univerzi Rutgers v ZDA. V letu 2018 je prejela podoktorsko štipendijo na Univerzi v Reki (Center for Advanced Studies – Southeast Europe, CAS SEE), leta 2019 pa štipendijo švicarske vlade ter ARRS podoktorski projekt na Inštitutu za narodopisje, ZRC SAZU. Poleg akademskega udejstvovanja je bila kot projektna asistentka zaposlena na Mednarodni organizaciji za migracije (IOM – UN Agency) na projektu »Zaščita otrok v kontekstu begunske in migrantske krize v Evropi« ter deluje kot zakonita zastopnica mladoletnikov brez spremstva. Organizirala je tudi delavnice participativne fotografije in filma za mlade ter je avtorica številnih poljudnih prispevkov o otroštvu in starševstvu.

V ISN je bila zaposlena s podoktorskim projektom Družabni pomen delovnih opravil: Kako misliti delo v otroštvu med letoma 2019 in 2022.

Regionalni interesi: Slovenija, jugovzhodna Evropa