Slovenska zavest ob skokovitem razvoju literarne vede ni lastni slovstveni dediščini posvečala nobene sistematične refleksije. Avtorica odpravlja to vrzel: v knjigi predstavlja svoje dolgoletne napore za posodobljeno teorijo slovstvene folklore pri nas. Z novo terminologijo uvaja na področje svojega delovanja red in doslednost. Kadar gre za neokrnjeno avtentično ustvarjanje, sestavlja folklorni dogodek troje bistvenih sestavin: tekst, tekstura in kontekst. Glede na to, da gre za besedno umetnost v naravnem tipu komunikacije – slovstvena folklora je umetnost narečij –, največ pozornosti v knjigi doživlja ravnina teksta. Knjiga odpira nekatera vprašanja ob prenosu žive, govorjene besede na papir s čim manj poškodbami za njen umetnostni učinek. Delo vsebuje povzetke v slovenščini in angleščini ter seznam literature.