Naslov:
Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi
Avtorica:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Rokopisje, kronopisje in literarjenje so novi pojmi, ki v vertikalni klasifikaciji slovstvene kulture opredeljujejo slovstvene pojave v vmesnem območju med slovstveno folkloro in literaturo. Uvodno poglavje vsako od treh omenjenih pogojno estetskih kategorij predstavi teoretično: glede na terminologizacijo, definicijo, oblike in snov. To delo najprej te pojme predstavi in utemelji na teoretični ravni, nato pa predstavi njihovo fenomenologijo s konkretnimi zgledi teh vrst ubesedovanja.

Drugo poglavje povzema izvirno delo o literarjenju med drugo svetovno vojno, s posebnim poudarkom na ustvarjanju v koncentracijskih taboriščih. Sledi empirična analiza, pri čemer sta upoštevana diahroni in sinhroni vidik obravnave: prostor, spol, izobrazba, poklic, svetovni in estetski nazor, življenjska prikrajšanost. Že ime pove, da gre pri rokopisju za unikatne izdelke, napisane na roko. Glede na to da delo upošteva tudi diahroni vidik, je najstarejši avtor gorenjski bukovnik Matija Naglič (1799–1854). Sledita vaši gledališčnik Franc Dovžan, ki je pisal besedila za vaške prireditve, in Julijana Kavčič s pismi otrokom in zapisano življenjsko zgodbo. Kronopisje je zastopano s Potrkanovo kroniko, Kafurjevim dnevnikom, dnevnikom in potopisi Albine Lapanja in rodbinsko kroniko Nade Morato.

Najobsežnejši je tretji del: Literarjenje. Medtem ko se kanonizirana literatura ustvarja za fiktivnega bralca, pri literarjenju gre za prepoznanega, konkretnega bralca. Študiozna pozornost je posvečena življenjskim zgodbam nasploh, obravnavanih pa je tudi nekaj posameznikov (Vid Ambrožič, Janez Pernat, Metod Bohinc, Anton Gričnik, Minka Likar).

V razdelku o poeziji je monografsko obdelan kolar in mizar, rodoljub in domoznanski pesnik Vojteh Kurnik iz Tržiča. Posebne pozornosti je vredna reaktualizacija Krsta pri Savici v literarjenju med drugo svetovno vojno (1941–1945). Prav tako ni mogoče zgrešiti Prešernovega vpliva v sonetopisju duhovnika Janeza Križaja. Intelektualce zastopajo Alenka Glazer, Silva Ocepek in Tone Pretnar. Z Goriškega sta narečno obarvani Ludvik Zorzut in materinska Dora Obljubek, iz Poljanske doline izvirni Janez Ramoveš. Kmetici sta Štefanija Prislan in Marija Ferk, ponižni služabnici pa Lojzka Štanta in Klarika Žel. Izjemno spoštovanje življenju izkazujeta slepa Elizabeta Pohorec in invalidka Janja Blatnik.

Kazalo vsebine

Predgovor: Literarna etnologija?

I. TEORIJA

Novi pojmi : rokopisje, kronopisje, literarjenje

Slovenska Iliada

II. EMPIRIČNA ANALIZA

A Rokopisje

Matija Naglič: gorenjski bukovnik – med nebom in zemljo

Portret vaškega gledališčnika: Franc Dovžan

Julijana Kavčič: »Mlad človek dela načrte, star pa obuja spomine«

B Kronopisje

Iz spominov na Potrkanovo kroniko

Kafurjev dnevnik

Zamišljena kronistka s Šentviške planote: Albina Lapanja

Nada Morato: Rodbinska kronika

III. LITERARJENJE

A Proza

Življenjska zgodba – resničnost in utvara

Življenjske zgodbe med zgodovino in literaturo

Življenjska zgodba – kot terapevtsko sredstvo in katarza

Življenjska zgodba – glede na žanrsko klasifikacijo

Vid Ambrožič – žandar med knjigami in cvetjem

Janez Pernat: Ko Bistrice jez je šumel

Metod Bohinc – Raj potepuhov (Zgodbe moje mladosti)

Jurij Vodovnik alias Anton Gričnik

Radoživost Minke Likar

Resničnost in resnica Janje Blatnik

B Poezija

Vojteh Kurnik – kolar, mizar, rodoljub in mizarski pesnik

Literarjenje kot rodovna tradicija in Joško Jager

Reaktualizacija Krsta pri Savici v literarjenju med drugo svetovno vojno

Goriška Brda in umetnost besed: Ludvik Zorzut, Dora Obljudek

Janez Križaj – pesnik za življenjske praznike in oddih

Elizabeta Pohorec: Z očmi vere

Silva Ocepek: Cvetje v jeseni

Oda Tržiču Toneta Pretnarja

Janez Ramoveš: Antologija poljanske poezije

Tihe ustvarjalke iz Poljanske doline

Dorca Kraljeva – tržiška legenda

Štefanija Prislan: Ko žito dozori

Pesmi Lojzke Štanta na rob

Janez Slapar – pesnik harmonije

Pesmim Marije Ferk na rob

Dišeče Klarikine Spominčice

Pesmim Brede Kavčič-Dolenc na rob

Alenka Glazer: Midva

Razčlenjeno kazalo

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-253-5

Specifikacija

trda vezava • 16,5 × 23,4 cm • 578 strani

E-objave

(16 MB)