Skip to main content
Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori.


Avtorica: Barbara Ivančič Kutin
Leto: 2018


Krivopete so divje žene z nazaj zasukanimi stopali, na Slovenskem znane le v folklori severozahodnega slovenskega etničnega prostora, predvsem Benečije in Zgornjega Posočja. Avtorica jih postavi ob bok bajčnim bitjem z enako deformacijo stopal, ki jih najdemo v folklori posamičnih ljudstev na različnih koncih sveta. Poleg etnoloških in folklorističnih obravnav (kulturno-zgodovinske in socialno-demografske značilnosti prostora, kontinuiteta in variabilnost zapisov skozi čas, vsebinsko-motivna analiza besedil ipd.) je izročilo predstavljeno še z vidika vpetosti v fizični prostor (mikrotoponimi) ter z jezikovnega vidika, ki razkrije veliko raznolikost poimenovanj za divje žene z nazaj zasukanimi stopali – evidentiranih je namreč kar 22 lokalnih različic. Teoretski del razprave zaključuje poglavje navzočnosti krivopet v sodobni kulturi – v umetniškem (po)ustvarjanju, kulturnih dogodkih, izobraževanju, turizmu ipd. Gradivski del prinaša 150 enot pripovedi in fragmentov, na katerih slonijo analize; tako je prvič na enem mestu zbrano gradivo o krivopetah, ki je bilo doslej večinoma razpršeno po težje dostopnih ali neznanih virih od konca 19. stoletja do danes.



Kazalo vsebine

Predgovor
Zahvale

1. Uvod
   1.1 Kdo ali kaj so krivopete in kje so znane
   1.2 Kulturnozgodovinske in socialno-demografske značilnosti območja, kjer so znane krivopete
2. Značilnosti krivopet in paralele s sorodnimi bajčnimi bitji
   2.1 Krivopete kot specifična vrsta divjih ljudi
   2.2 Bitja z zasukanimi stopali v svetovnih izročilih
   2.3 Zasukano stopalo kot razlikovalna lastnost med človeškim in mitskim
3. Kronološki pregled zapisov o krivopetah
   3.1 Arhivsko gradivo in objave
3.2 Krivopete v priročnikih
4. Vsebinsko-motivne značilnosti gradiva o krivopetah
   4.1 Zasukana stopala
   4.2 Druge telesne in značajske lastnosti krivopet
   4.3 Skupine pripovedi o krivopetah glede na osrednji motiv
      4.3.1 Grozljiva narava krivopet: ugrabljanje, maščevalnost, kanibalizem
      4.3.2 Človek ujame krivopeto v razklan hlod
      4.3.3 Ujeta krivopeta uči ljudi stvari, ki jih še ne znajo
      4.3.4 Krivopete od daleč svetujejo ljudem
      4.3.5 Krivopeta se poroči s človekom
      4.3.6 Krivopeta kot lastnica bogastva
      4.3.7 Krivopete kot predice
      4.3.8 Redkejši motivi
   4.4 Spreminjanje motivov skozi čas
5. Prostori krivopet
   5.1 (Mikro)toponimi
      5.1.1 Bovško: Trenta, Lepena, Čezsoča
      5.1.2 Breginjski kot
      5.1.3 Livško
      5.1.4 Brda
      5.1.5 Benečija (Nadiške doline)
      5.1.6 Rezija
      5.1.7 Koroška
   5.2 Umeščenost izročila v prostor in njegova živost
6. Raznolikost poimenovanj bitij z nazaj zasukanimi stopali
   6.1 Nabor poimenovalnih različic
   6.2 Besedotvorna zgradba poimenovanj
7. Krivopete v sodobni kulturi
   7.1 Transformacije v sodobno kulturo – folklora ali folklorizem?
   7.2 Konteksti izročila o krivopetah danes
      7.2.1 Sodobni pripovedovalski dogodki
      7.2.2 Dramske in lutkovne uprizoritve
      7.2.3 Literarno, glasbeno, likovno (po)ustvarjanje
      7.2.4 Turistična ponudba (sprehajalne poti, kulinarika, izdelki) in pedagoška dejavnost
8. Gradivo
   8.1 O načinu zapisa in razporeditve gradiva
   8.2 Besedila
      Benečija 1873
      Benečija 1884
      Trenta 1884
      Tolminsko in Benečija 1899
      Koroška 1914
      Idrijsko 1922
      Breginjski kot 1951. Rokopisni viri
      Bovško, Trenta 1952. Rokopisni viri
      Benečija 1955
      Trenta 1955
      Trenta, Soča 1959. Rokopisni vir
      Livek, Breginjski kot 1961–1978. Rokopisni viri DAJD in AVJD
      Benečija 1972
      Benečija 1981
      Benečija 1983
      Trenta 1985
      Koroška 1985
      Benečija 1996
      Rezija 1998. Rokopisni vir
      Livek 2000
      Breginjski kot 2002. Rokopisni viri
      Benečija 2007
      Nadiške doline, Benečija 1980–2010
      Breginjski kot 2012. Rokopisni vir
      Livek 2013–2017. Ustni vir
      Benečija 2013-2017. Ustni viri
      Bovško 2013–2017. Ustni viri
      Rezija 2017. Rokopisni vir
      Brda 2018. Ustni in rokopisni vir
      Nekaj terenskih drobcev o krivopetah od tu in tam. Ustni viri
      Še nekaj o bližnjih divjih ženah / babah . Ustni in rokopisni viri
9. Zaključek

Reference
   Literatura
   Rokopisni viri (RV)
   Ustni viri (UV)
   Spletni viri (SV)
   Seznam slikovnega gradiva
Indeks pojmov
Le “krivopeta”. Donne selvatiche con piedi ritorti nella tradizione popolare slovena
Krivopete. Wild Women with Backward-facing Feet in the Slovenian Folklore



Še ...

Kratka predstavitev knjige na novinarski konferenci Založbe ZRC

Pogovor z avtorico knjige Barbaro Ivančič Kutin



Redna cena
24,00 €

Spletna cena


Ključne besede
bajeslovna bitja
divje žene
etnologija
folklora
krivopete
ljudsko izročilo
ljudsko slovstvo
mikrotoponimi
mitologija
severozahodna Slovenija
slovensko ljudsko izročilo
slovensko ljudsko slovstvo
verovanje




Možnosti

Dodaj med priljubljene

Natisni

Pošlji po mailu

QR