Monografija o Evropi je delo oz. so pogledi o različnih diskurzih, ki jih reproducirajo vse strani, »stara«, »nova« Evropa in »še ne Evropa«, ki velikokrat rekonstruirajo in perpetuirajo staro logiko vladajočega in podrejajočega se diskurza. Nastala je na osnovi EASA panela 2008 v Ljubljani, na katerem so raziskovalci problematizirali razmerja in dojemanja vzhoda in zahoda, imaginacije in konkretne kulturne prakse.

J. Fikfak razpravlja o evrocentričnosti in razmerju med uradnim in subkulturnim diskurzom. T. Wolfe načenja tri diskurzivna polja; zgodovine, ukvarjanja z radikalno desnico in antropologije. U. Kockel odpira vprašanje o središču Evrope. M. Vivod piše o razmerju med starimi članicami in kandidatkami za članstvo ter in o želji in nelagodju kot temeljni ambivalenci starih in novih držav EU. Za K. Denni je srednja Evropa, območje, ki ga zajema nemški koncept Mitteleuropa, »tranzicijsko«, uteleša tako nacionalizem kot imperializem. Z uporabo elementov materialne kulture je N. Diasio na primeru poljskih družina preučevala občutljive spomine. L. Kürti razpravlja o madžarskih TV mrežah, njihovem odnosu do »drugega « in o reprodukciji splošne nacionalistične oprientacije. M. Prelić analizira javni diskurz o vprašanju ali je Srbija lahko in mora biti članica EU. D. Cozzi je na primeru majhne skupnosti preučila vplive razdelitve vasi na vzhod in zahod. T. Bajuk Senčar analizira, kako delo in življenje slovenskih »evrokratov« v Bruslju vpliva na spreminjanje njihovega mišljenja in percepcije in oblikovanja nove identitete.