Disciplinarna podoba etnologije na Slovenskem v odraščajočem in odraslem obdobju zadnjega stoletja se je izrisovala v živahnem, tudi polemičnem ozračju razmejevanj in istenj tukajšnje etnologije in (kulturne) antropologije; prav toje podkrepilo izvirno vprašanje o teoretsko-metodoloških postavkah v njenem izročilu od konca 19. stoletja do sodobnih raziskovalskih tokov. Analiza temelji na branju besedil, ki so utemeljevala in predstavljala tukajšnjo etnologijo:izbora ne narekujejo vprašanja o interpretirani realnosti, temveč o konceptualizaciji ‘etnološke realnosti’ – kaj je ‘predmet’ etnološke obravnave in na kakšen način. Tako ni mogoče govoriti o teoriji in metodologiji na splošno, temveč samo s pregledom, kako raziskovalska praksa odseva in spremlja življenjsko resničnost, in kakšne podobe sveta, ljudi, njihove kulture ponuja v spoznavnem dosegu.