Zakaj svet potrebuje antropologe

5. decembra 2014 je v italijanski Padovi potekal drugi mednarodni simpozij Why the world needs anthropologists (Zakaj svet potrebuje antropologe), ki se ga je udeležilo več kot 200 obiskovalk in obiskovalcev iz različnih delov Evrope in tudi od drugje. Pri organizaciji mednarodnega simpozija so sodelovale slovenske, italijanske, nizozemske in mednarodne ustanove. Poleg osrednjega prireditelja, Mreže za aplikativno antropologijo EASA, so letošnji dogodek sopriredili še ZRC SAZU, Univerzitetni kampus CIELS, Univerza v Ljubljani, Univerza VU Amsterdam ter Slovensko etnološko in antropološko združenje Kula, prireditev pa je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Dogodek sta odprla Vanda Pellizzari Bellorini, svetovalka padovanskega župana, in Simone Borile, predsednik in direktor Univerzitetnega kampusa CIELS, ter izrekla dobrodošlico nabito polni dvorani v Kulturnem centru Altinate / San Gaetano v središču mesta. Simpozij je udeleženke in udeležence nato popeljal od tveganih afganistanskih podvigov Antonia Luigija Palmisana, italijanskega profesorja socialne in ekonomske antropologije z Univerze v Salentu, prek drznih poslovnih izzivov Rikke Ulk, antropologinje in izvršne direktorice danskega svetovalnega podjetja Antropologerne, do spoznavanja odprtih ekosistemov za izboljšanje uporabniških izkušenj, o čemer je spregovoril Michele Visciòla, soustanovitelj podjetja Experientia s sedežem v Torinu. Raznoliki uvidi v praktično delo antropologinj in antropologov so se nadaljevali na sklepni okrogli mizi, ki jo je moderiral Dan Podjed, znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in koordinator Mreže za aplikativno antropologijo EASA. V diskusiji sta se trem osrednjim govorcem pridružila še Desirée Pangerc, predavateljica za področje aplikativne antropologije na Univerzitetnem kampusu CIELS, ter Peter Simonič, docent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Kot je namignila celostna podoba letošnjega dogodka, na kateri je bila upodobljena Giottova freska z naslovom Izgon demonov iz Arezza, uspeva evropski antropologiji počasi, a vztrajno izganjati lastne demone iz preteklosti, ki znanstveni disciplini otežujejo razvoj. Zanimanje za uporabo antropoloških znanj izven akademske sfere je, kot kaže, med antropologi zelo veliko. V naslednjih korakih pa bo antropologija o svoji uporabnosti morala prepričati še druge – in to bo eden od pomembnih ciljev naslednjega simpozija, ki bo leta 2015 potekal v Ljubljani.