Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.

V torek, 22. novembra, vas ob 18. uri vabimo v Atrij ZRC na večer »Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.«, posvečen pokončnemu, a po krivici pozabljenemu možu: Vinku Möderndorferju starejšemu.

Iz pozabe ga priklicujeta knjiga »Kar ustvariš ostane. Svetu cvet. Tebi rane.« Vinko Möderndorfer – učitelj, politik in raziskovalec in dokumentarni film Tisti, ki je zgradil šolo. Portret učitelja, etnologa in politika Vinka Möderndorferja st.

Najprej bomo zavrteli dokumentarec Tisti, ki je zgradil šolo…, nastal v  produkciji RTV Slovenija, nato pa bosta sourednica knjige dr. Ingrid Slavec Gradišnik (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) in etnologinja dr. Saša Poljak Istenič  (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) predstavili knjigo o življenju in delu Vinka Möderndorferja st., ki jo je letos v zbirki Zupaničeva knjižnica izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete. Večeru bosta prisostvovala tudi scenarista filma Vita Mavrič in Vinko Möderndorfer mlajši (tudi režiser filma).

Prireditev bo povezovala dr. Mirjam Milharčič Hladnik (Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU) in avtorica enega od poglavij v knjigi.

O Vinku Möderndorferju starejšem (1894–1958):

Presenetljivo sodobno se danes, skoraj stoletje po dogodkih, berejo začetki njegove zgodbe: kot učitelj in član socialistične stranke je v Mežici opozarjal na ranljivost in izkoriščenost porajajočega se delavskega sloja, rudarjev. Dosegel je, da je lastnik mežiškega rudnika, britansko podjetje, pravično plačeval davke in iz te vsote je zrasla stavba mežiške meščanske šole. Zato so ga po krivem obtožili poneverb pri izgradnji vodovoda in leta 1927 je šel prvič v zapor.

Kot poslanec v mariborski oblastni skupščini se je zatem še naprej zavzemal za doslednejše uresničevanje načel socialne države, od pokojnin in podpore za rudarje do dodatnih zdravnikov stažistov in financiranja obrtnega šolstva. Je avtor knjig Boji in napredek Mežiških rudarjev ter Slovenska vas na Dolenjskem, ki sta kritični družboslovni monografiji. Ob angažiranem poklicnem učiteljskem delu in javnem delovanju je nadvse vztrajno in predano zbiral, urejal in objavljal slovensko ljudsko izročilo, mdr. je poskrbel za natis koroških pripovedk s slovito Mojco Pokrajculjo.

V medvojnem podtalnem komunističnem gibanju je bil po nekaterih virih eden od vodilnih akterjev, prijateljeval je med drugim s Prežihovim Vorancem in Dragotinom Gustinčičem. Po vojni so ga, obtoženega informbirojevstva, poslali na Goli otok. Umrl je leta 1958, star 64 let.

Prireditev so omogočili: ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje, Javna agencija za knjigo, Klub koroških Slovencev, Klub Korošcev Ljubljana in njegova sekcija »Koroška kuharija«.